Odkrili jamski raj pod Rodico

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Bohinj / torek, 10. september 2019 / 05:38

Območje pod Rodico se je izkazalo za jamski raj. Člani Društva za raziskovanje jam Ljubljana so do zdaj med planinama Poljana in Suha izmerili in zapisali trideset jam, za najbolj vznemirljivo odkritje se je pokazala jama Grvn. Vse jame so poimenovali z narečnimi bohinjskimi besedami.

Bohinjska Bistrica – Članom Društva za raziskovanje jam Ljubljana (DZRJL) je že letošnjo pomlad pozornost pritegnilo območje pod Rodico, siva lisa na slovenskem jamarskem zemljevidu. Prvi terenski ogled so opravili na pobudo predsednika društva in na pol Bohinjca Matica Di Batiste, za gaz v snegu pa so bili več kot nagrajeni, saj so teren kmalu razglasili za jamski raj: našli so kar deset vhodov. Prvemu terenu je sledil drugi, nato tretji in vsak je obrodil več jam. »O najdbah smo se pohvalili lokalni ''žlahti'' in Anka Medja nas je povezala z Jankom Arhom, gornikom, ki je med drugim tudi pastir na planinah Poljana in Suha. Bil je navdušen nad našimi odkritji, nam dal kopico nasvetov in nas priporočil Agrarni skupnosti Savica - Kamnje, ki nam je prijazno dovolila uporabo stanov na Poljani. Prav to nam je omogočilo učinkovitejše raziskovanje, ki je kmalu prineslo izjemne rezultate in hkrati spletlo prijateljske vezi z izjemnimi ljudmi,« je v imenu jamarjev DZRJL povedala Špela Borko.

Vsa odkritja so dokumentirana. »V pičlih štirih mesecih smo izmerili in napisali zapisnike za kar trideset jam. Kar nekaj časa smo razmišljali o tem, kako bi jame poimenovali. Odločili smo se, da se poklonimo kraju in prebivalcem ter jame poimenujemo z narečnimi bohinjskimi besedami. Našli smo nekaj zapisanih virov, še več navdiha pa dobimo ob pogovoru z domačini. Morebiti oživimo še kakšno pozabljeno besedo. Jamarski zemljevid tako po novem krasijo Frklajdunga, Jošpekl, Četna, Brana, Jerbas, Čmar, Obevna in mnoge druge. Zapisniki, v katerih je pojasnjen tudi pomen imen, bodo ob koncu leta vneseni v slovenski kataster jam, ki ga vodi Inštitut za raziskovanje krasa,« je pojasnila sogovornica in dodala, da so odkritja nadvse raznolika, pri enem je jamarjem pomagal Mirko Smukavec, izjemni poznavalec tega območja, kot je poudarila Špela Borko: »Davno tega je Mirko pod Gradovcem našel globoko brezno, in ko je slišal govorice o jamarjih, je brž našpičil ušesa. Na vročo poletno soboto nas je tako popeljal po skritih stezicah. Urno kot gams je brzel med skalovjem, da smo ga komaj dohajali – kdo bi verjel, da piše že 84 pomladi?! Po mnogo urah iskanja se je trud poplačal. Odkritje, kakršnega v dobro prečesani Sloveniji ne bi več pričakovali: brezno premera 15 metrov s kamnitim lokom, ki se pne nad praznino, globoko vsaj šestdeset metrov (tam nam je zmanjkalo vrvi). Ob pogledu nanj je Mirko vzkliknil: ''O, čudo Kranjske zemlje!'' In tako je jama dobila ime. Nato pa dodal: ''To ni moja jama.'' Le v katerem rušju se torej skriva še eno veliko brezno? Od tedaj se po vsaki akciji ustavimo pri Mirku in mu poročamo o novih najdbah.«

Za najbolj vznemirljivo odkritje pa se je pokazala jama Grvn, do katere jamarji dostopajo po lovski poti s Poljane proti Gradovcu. »Vhod je kot iz pravljice, marca je bil obdan še s snežnim obokom in breznom pod njim, ki je obetal nekaj velikega. Grvn je v času pisanja globok 402 metra in dolg 1861 metrov. Nepregledanih odcepov ima že skoraj nešteto in zagotovo bo na prihodnji akciji presegel dolžino dva kilometra. Prepih in prostornost rovov kažeta, da jame med planinama še zdaleč niso rekle zadnje besede,« so sklenili jamarji DZRJ Ljubljana.