Gibanje naj bo naš vsakdan ...

... kar je odličen recept, ki pomembno vpliva na oblikovanje telesnega, duševnega in socialnega dela osebnosti človeka, sta poudarili diplomirani fizioterapevtki Teja Fabijan in Uršula Zaplotnik. Zaplotnikova je tudi vodja fizioterapije v Zdravstvenem domu Kranj. Gibalno »popotnico« naj bi prejeli že v otroških letih.

Kranj – »Promocija telesne dejavnosti in zavedanje o njeni pomembnosti za zdravje se gradi od otroštva naprej, ko se oblikujejo temelji za življenjski slog v odraslosti. Najboljši vzor otrokom smo najprej starši. Če smo starši aktivni, otroci sodelujejo pri tem. Že pri otroku so pomembne intenzivnost, vrsta in pogostost vadbe,« je poudarila Uršula Zaplotnik. A vse se začne z igro, doda Teja Fabijan: »Vsak otrok naj bi se najprej gibal skozi igro. Starši naj se v igro vključijo, skupaj z otroki naj gredo tudi v hribe, kolesarit, plavat ... Otroke naj predvsem spodbujajo h gibanju. Šport naj bo v otroštvu oz. na začetku rekreativen. Priporočljivo je, da so otroci in mladostniki gibalno aktivni vsaj eno uro vsak dan v tednu (sem ni všteta športna vzgoja v šoli).« A kako otroka tudi pravilno motivirati za gibanje? »Lahko so prva izbira otroška igrala. Prepričamo otroka s tem, da so igrala nekaj dobrega, da se bomo na njih zabavali. Vsak otrok gre še posebej rad na igrala, če so le starši, prijatelji ali njegovi vrstniki zraven. Na ta način se bodo otroci tudi lažje znašli v neki dejavnosti,« je pojasnila Teja Fabijan.

Premalo gibanja je v današnji družbi velik problem, a ravno gibanje pomembno vpliva na zdrav življenjski slog, med drugim na zniževanje indeksa telesne mase. Ni odveč razmislek sogovornic, ko se ravno začenja novo šolsko leto: »Dobrih 45 minut do ene ure so učenci, dijaki ... sposobni koncentracije, potem ta pade. Da bi sledili pouku, lažje razmišljali, bili bolj dovzetni za novo snov in tudi sproščeni, je med odmori dovolj nekajminutno razgibavanje, t. i. aktivni odmor. Preproste vaje, ki predramijo duha in naredijo veliko koristnega, če preidejo v vsakodnevno rutino.«

Uršula Zaplotnik in Teja Fabijan sta poudarili tudi pomen gibanja v odrasli dobi. Odrasel človek mora biti zmerno aktiven vsaj pol ure od pet- do sedemkrat na teden. Sem se prišteva tudi hoja po stopnicah, delo na vrtu, hoja do službe, če ta ni predaleč. »V tridesetih minutah zmerne aktivnosti že pospešimo utrip, zadihanost, prijetno toplo nam je. Odrasli bi morali dodatno dva- do trikrat na teden delati še vaje za mišično moč in ravnotežje. Priporočljive so tudi enostavne dihalne vaje, ki vplivajo na sproščanje in manjšajo stres.«

Zaplotnikova je opozorila še na en velik problem, nepravilno oziroma slabo držo, ki je posledica preveč sedenja. V ZD Kranj k odpravljanju teh težav pristopajo individualno, glede na pacientove potrebe, a obstajajo tudi splošne vaje za držo, kot svetuje: »Poravnava ramen nazaj, brado k sebi, aktivacija globokih trebušnih mišic in imamo lepo držo.« Največ mladih imajo v obravnavi zaradi bolečin v hrbtenici v ledvenem delu in zaradi športnih poškodb, kajti tudi nepravilno predpisana vadba za pripravo na šport je lahko problem. Zato imajo predavanja tudi za športne pedagoge, trenerje o tem, na kaj morajo biti pozorni. »Pedagogi, trenerji poskrbijo za izvedbo vadbe, fizioterapevti pa smo za to, da spremljamo pravilnost izvedbe.« Sogovornici k temu dodajata, da je vse več sodelovanja med različnimi strokami, kar ima pozitivne učinke.

»Najpomembnejše najino sporočilo pa je, naj bo telesna dejavnost del vsakdanjega življenja. Vadba naj bo varna, načrtovana, z določeno hitrostjo in načinom stopnjevanja. S poudarki na pravilni drži. Le tako pridemo do pravega cilja.« Za športno aktivnost, ne glede na to, kaj izberemo, pa je splošno znano, da ugodno deluje na počutje, je odlična priložnost za druženje ... za otroke in odrasle. Zato naj bo na urniku zares vsak dan, skleneta sogovornici.