Bosna na Jadranu

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: Zanimivosti / torek, 27. avgust 2019 / 08:59

Trenutno je v ospredju zanimanja mnogih hrvaška gradnja mostu na polotok Pelješac, ki bo končno neposredno povezal dubrovniško območje s preostalo Hrvaško. Enega od petih največjih mostov v Evropi gradijo Kitajci, odločilno (menda 85-odstotno) pa naj bi ga sofinancirala Evropska unija, medtem ko je eden glavnih projektantov Slovenec Marjan Pipenbaher.

Majhen del jadranske obale, ki geografsko ločuje Dobrovnik od Hrvaške, je že nekaj stoletij bosanski. Zato je tudi Bosna ena od držav na Jadranu. Zanimivo, kako naj bi prišlo do tega. Dubrovniška republika naj bi ta del ozemlja priznala Bosni zato, da bi bili ločeni obali Beneške in Dubrovniške republike. Dubrovničani naj bi imeli takrat sicer najmočnejšo mornarico, vendar pa tudi sila neprijetno konkurenčno sosedo Beneško republiko. Z ozemljem okoli Neuma sta bili takratni velesili ločeni, Dubrovniku pa je bil zagotovljen mir prav zaradi izredno bojevitega in mogočnega bosanskega bana Kulina.

Bosanski ban Kulin se je leta 1180 osamosvojil od Bizanca, 29. avgusta 1189 pa je podpisal trgovinsko pogodbo z Dubrovnikom. Dokument je dobil naziv Povelja (listina) Kulina bana. Po sporazumu je Kulin dovolil dubrovniškemu knezu Krvaši in vsem prebivalcem Dubrovnika neomejeno trgovanje v banovini Bosni.

Že pred tem se je v Bosni dogajal marsikaj zanimivega. Po smrti kralja Bodina, to je bilo okoli leta 1101, se je Bosna že politično osamosvojila. Do konca 11. stoletja so bili postavljeni temelji državne organizacije in oblasti, ki jo je predstavljal ban, vojvoda ali knez Bosne. Med Drino in Vrbasom je obsegala več žup. Čeprav so bile slabo povezane, so tvorile državno celoto, ki se je ohranila tudi po tem, ko so se začeli ogrski kralji imenovati tudi za vrhovne gospodarje v Bosni. Vsa srednjeveška zgodovina Bosne je polna bojev za ohranitev državne samostojnosti, in sicer z Ogrsko, ki si je zaman prizadevala, da bi jo podredila svoji neposredni oblasti. V vojni v letih 1166 in 1167 je Bizanc osvojil Bosno in to stanje je trajalo do leta 1180, ko je v Bosni zavladal veliki ban Kulin. Bil je plemenit in močen mož. Visoki naslovi, s katerimi je papeški legat ogovarjal bosanskega bana, dopuščajo sklep, da je Kulin vladal v Bosni že pred letom 1180, to je še v času bizantinske oblasti. Prebivalce so pogosto imenovali Bošnjani.

Rekli so

Med razpravo v ameriškem kongresu je neki poslanec zavpil drugemu, naj gre k vragu. Prizadeti poslanec se je pritožil takratnemu podpredsedniku Calvinu Coolidgeu. Ta je počasi prelistal neko knjigo, pogledal užaljenega poslanca in mu rekel: »Pregledal sem pravilnik. Ni vam treba iti.«

Ko je bil nemški kancler Konrad Adenauer star 81 let, so mu predlagali, naj si izbere naslednika. Kancler jim je odgovoril: »Prav imate. Lahko bi se ponesrečil z avtom.«

Smeh ni greh

»Zakaj je Bog ustvaril Adama pred Evo?« »Ker ni hotel, da bi ga pri delu kdo motil z neumnimi nasveti.«

»Katera je najbolj pametna blondinka?« »Zlata prinašalka.«

Zakonca sta sklenila, da bosta odslej odkrita eden z drugim in da si bosta vse povedala. Mož: »Priznati moram, da sem kar precej možem nataknil rogove.« Žena: »Jaz pa sem to naredila samo enemu.«

Janko reče Metki: »Ko bom velik, se bom poročil s teboj.« Metka: »To pa ne bo šlo. Pri nas se poročamo samo s sorodniki. Dedek se je poročil z babico, očka z mamico, stric s teto ...«