Jernej Basar med najboljšimi govorniki Avstrije

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (213)

Pridigar, duhovnik, redovnik, jezuit in humanist Jernej Basar se je rodil v Škofji Loki 20. avgusta 1683. Bil je med Slovenci, ki so bili najuspešnejši v kraljevini, saj so ga šteli med tri najboljše takratne govornike Avstrije. Njegov sloves se je razširil do Belgije in Poljske, saj so ga tudi od tam spraševali za nasvete …

Humanizem in filozofijo je študiral menda v Ljubljani, teologijo pa na Dunaju. Osem let je služil v dušnem pastirstvu, nekaj časa tudi v Mengšu. Leta 1718 stopil v red jezuitov. Okoli leta 1726 je prišel v ljubljanski samostan, nekaj časa pa je živel tudi v Dobrli vasi ali v Celovcu. Med jezuiti je služil v najrazličnejših panogah, zlasti kot vodja duhovnih vaj za laike, predsednik Bratovščine trpečega Kristusa, slovenski pridigar in pisatelj.

V ljubljanskem samostanu je deloval v času, ko so začeli jezuiti po stoletnem zastoju vnovič resno misliti na pomoč tiskane slovenske besede. Bil je prvi jezuit, ki mu je bilo zopet od »vikših naloženo v kranjskem jeziku ene bukve popisati«. Izdal je zbirko pridig, s katero je hotel dati 52 novih slovenskih obrazcev za nedeljske govore. S tem je ponudil razumljiv kažipot tistim, ki so hoteli delati duhovne vaje, a so razumeli samo slovenščino. Bratovščina sv. Ignacija za duhovne vaje v Dobrli vasi, na katero je pri tem zlasti mislil, je bila po njegovi zaslugi tretja bratovščina na slovenskem ozemlju, ki je dobila svoj slovenski tekst.

Teksti, ki jih je tudi govoril na prižnici, predstavljajo takrat nov tip slovenske pridige. Bratovščina umirajočega Kristusa v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani je dobila slovensko navodilo v času, ko je bil Basar njen predsednik. Oskrbel je tudi nov slovenski prevod španskega soneta in še novo slovensko redakcijo Stabat mater (Pomoč). Vedno je poudarjal potrebo po pridiganju v narodnem jeziku. Poleg izrazov kranjski in carniolicus je uporabil tudi izraz Slovenci v današnjem pomenu besede.

Izmed slovenskih knjig je uporabljal vsaj Dalmatinovo Biblijo in lekcijonar, vendar ni imel za potrebno, da bi njun jezik in pravopis dosledno posnemal. V njegovem jeziku so poleg elementov literarnega jezika novi elementi njegove rodne gorenjščine. V pisavi je poleg upoštevanja pravil, posnetih iz Biblije in lekcijonarja, opozarjal na mnoge stvari, ki se jih je zavedal, nanje opozarjal, vendar ne zahteval češ: »skuzi taku kranjsku pisanje jest Slovencam obene terdne regelce ne stavim, temuč samu pot rezodenem k'lohkešimo branjo tiga mojga pisanja«.

Zanimivi Gorenjci dežele Kranjske:

V Kranju se je 19. 8. 1862 rodil pravnik Franc Geiger. Kot finančnik in pravnik je delal v Trstu, Ljubljani, Radovljici, Krškem in Kočevju.

Na Visokem pri Kranju se je 19. 8. 1872 rodil urar Janez Eržen. Bil je prvi načelnik čebelarske podružnice v Cerkljah, ki jo je vodil 18 let.

V Železnikih se je 19. 8. 1875 rodil zdravnik dermatovenerolog Jernej Demšar. Bil je prvi predstojnik dermatološke klinike.

V Kamniku se je 19. 8. 1880 rodil pravnik in zgodovinar Janko Polec. Po prevratu je bil do januarja 1919 jugoslovanski član likvidacijske komisije na Dunaju.

V Repnjah pri Vodicah se je 21. 8. 1780 rodil slovenski jezikoslovec Jernej Kopitar.

V Podhomu pri Bledu se je 21. 8. 1847 rodil šolnik Andrej Žumer. Od leta 1882 je bil šolski nadzornik za kamniški in od leta 1888 tudi za kranjski okraj.