Naložbe za varstvo kulturne dediščine

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Gorenjska / torek, 20. avgust 2019 / 07:18

Pobuda Združenja zgodovinskih mest Slovenije odločevalcem v državi, naj med prednostne razvojne naložbe umestijo tudi ukrepe varstva in razvoja kulturne dediščine.

Kranj – Združenje zgodovinskih mest Slovenije povezuje 17 občin, med njimi so tudi gorenjske (Jesenice, Kamnik, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič), ki imajo na svojem območju približno štirideset odstotkov najkvalitetnejših kulturnih spomenikov v Sloveniji, in gospodarske družbe, ki se zavedajo pomena in razvojnega potenciala kulturne dediščine. Razveseljuje podatek, da je v Sloveniji v letu 2018 največjo rast turističnega obiska predstavljal prav obisk mest oz. mestni turizem, ki vsebuje tudi vse oblike kulturne ponudbe. Vendar pa za to potrebujemo urejena in obnovljene kulturne spomenike in stara mestna jedra, navaja generalna sekretarka Združenja zgodovinskih mest Slovenije Mateja Hafner Dolenc, sicer Škofjeločanka.

»Podatek je, da bi za nujna vzdrževalna in redna investicijska dela na nivoju države (za spomenike v lasti države, lokalnih skupnosti in zasebni lasti) letno potrebovali med dvajset in trideset milijonov evrov sredstev, kar bi pomenilo, da so spomeniki vzdrževani in ne propadajo. V letu 2019 je v državnem proračunu za obnovo vseh kulturnih spomenikov v Sloveniji na voljo 850 tisoč evrov. Zato je nujno, da potrebna sredstva za vzdrževanje, ohranjanje in prenovo kulturne dediščine, ki jih država nima, zagotovi iz evropskih virov. V pripravi so programski, razvojni in operativni dokumenti za novo programsko obdobje 2021–2027. V Združenju zgodovinskih mest Slovenije smo zato oblikovali pobudo za umestitev celostnega ukrepa varstva in razvoja kulturne dediščine v razvojne dokumente izvajanja kohezijske politike 2021–2027 z namenom, da kulturna dediščina ne bi ponovno izpadla iz prednostnih razvojnih naložb, kot se je to zgodilo v sedanji finančni perspektivi 2014–2020, kar je pomenilo, da kulturna dediščina ni bila upravičena do evropskih sredstev. In da ne bomo potem, ko bo prepozno, na vseh nivojih ponovno ugotavljali, da je bila storjena napaka.«

Združenje je pobudo naslovilo na odločujoče pri pripravi programa za novo finančno perspektivo 2021–2027. V njej med drugim navajajo, da je Evropska komisija ob lanskem evropskem letu kulturne dediščine sprejela šestdeset konkretnih ukrepov Evropske unije, katerih namen je razumevanje kulturne dediščine kot vira za prihodnost, ki vključuje številne zainteresirane deležnike, javnost in politike.