Na Prešernovo mamo spominja plošča v Št. Rupertu.

Otroka ti ubogega ne sodi!

Odkar pišem o Slovencih v Avstriji in Italiji, je več ljudi spraševalo, kje sta pokopana mama pesnika dr. Franceta Prešerna Marija in njegov brat, duhovnik Jurij.

Veliko ljudi sicer ve, da sta njuna zadnja domova nekje v zamejstvu, vendar ne natančno, kje. Kar nekaj let sem odlašal z obiskom njunih krajev zadnjega počitka, konec preteklega tedna pa sem poiskal kraja, kjer sta pokopana Prešernova mati Marija, rojena Svetina, in njen sin ter pesnikov brat Jurij.

Brat pesnika dr. Franceta Prešerna, duhovnik Jurij Prešeren je pokopan v Ovčji vasi/Valbruna na območju Zajzere v osrčju Kanalske doline v Italiji, ki jo obkroža venec vrhov Špic, Kamnitega lovca (2071 metrov) in Višarij, Viša (2666 metrov) in Montaža (2753 metrov). Ovčja vas ali Ovčja ves je bila nekdaj najbolj slovenska vas v Kanalski dolini. Cestni odcep do danes predvsem turistično cvetoče vasi je v bližini Ukev/Ugovizza. V Ovčji vasi je bil doma znani gorski vodnik Anton Oitzinger, ki je po okoliških gorah vodil slavnega botanika in raziskovalca Julijskih Alp Juliusa Kugyja. Na bivanje in smrt župnika Jurija Prešerna spominja plošča na zunanji steni cerkve Svete trojice iz 17. stoletja. Župnik Jurij Prešeren je bil rojen 1805, umrl pa je v Ovčji vasi oktobra leta 1868. Farani so svojega župnika očitno zelo spoštovali, saj so na ploščo zapisali: »Tukej počivajo častitljivi gospod fajmošter Juri Prešern, ki so službo fajmoštra 30 let opravljali«.

Zadnji dom Prešernove mame Marije (1774-1842), rojene Svetina, pa je Št. Rupert/St. Ruprecht pri Beljaku/Villach. Št. Rupert je bila včasih samostojna vas v bližini Osojskega jezera/Ossiacher See pod Osojščico/Gerlitzen (1909 metrov), danes pa je predmestje Beljaka. V Št. Rupertu sta dve cerkvi: večja evangeličanska in manjša katoliška. Prešernovo mamo Marijo, ki je v Št. Rupertu gospodinjila svojemu sinu, župniku Juriju (ta je po mamini smrti odšel v Ovčjo vas in tam umrl), so leta 1842 pokopali na pokopališču pri katoliški cerkvi. Z ukinitvijo pokopališča je bil uničen tudi njen grob. Tako sedaj na Prešernovo mamo spominja dvojezična spominska plošča na zunanji strani katoliške cerkve, ki sta jo ob 150-letnici pesnikove smrti vzidali župnija Breznica in občina Žirovnica. Na plošči je vklesan verz njenega sina, pesnika Franceta: »Pomagaj Bog! Otroka ti ubogega ne sodi!«

Če vas bo morda pot kdaj zanesla v Ovčjo vas ali v okolico Beljaka, si vzemite čas in obiščite zadnji dom dveh gorenjskih rojakov.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / petek, 15. november 2013 / 12:13

Jutranja vadba za lepši dan

Projekt Šole zdravja je razvil zdravnik Nikolay Grishin. Šola zdravja poteka v več slovenskih krajih, tudi v Škofji Loki.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sobota, 6. avgust 2016 / 13:54

Prazna avtocesta

Državni statistični urad objavlja podatke o doslej rekordni turistični sezoni, prometno-informacijski center poroča o gostem prometu, prometnih zastojih in dolgih kolonah vozil, naš fotograf Luka R...

Zanimivosti / sobota, 6. avgust 2016 / 13:49

Po jajca na avtomat

Matjaž Jenko iz Potoka pri Komendi je izdelal samopostrežni avtomat za prodajo kokošjih jajc. Projekt je bil tudi tema njegove diplomske naloge.

Medvode / sobota, 6. avgust 2016 / 13:48

V občini Medvode obnavljajo otroška igrišča

Medvode – Občina Medvode je v letošnjem proračunu kar nekaj denarja namenila tudi za obnovo otroških igrišč.

Gorenjska / sobota, 6. avgust 2016 / 13:47

Poostren nadzor v Triglavskem narodnem parku

Bled – V avgustu bodo naravovarstveni nadzorniki Triglavskega narodnega parka v sodelovanju s policijskimi postajami Bled, Kranjska Gora in Bovec ter gorsko policijsko enoto obiskovalce še dodatno...

GG Plus / sobota, 6. avgust 2016 / 13:46

Alpski bojevniki

»Zgodovino himalajizma so oblikovale države z vsega sveta. V petdesetih letih 20. stoletja so bili v ospredju Avstrijci, ki so prvi priplezali na vrhove petih osemtisočakov: Nanga Parbat, Cho Oyu,...