Veuve Clicqout

To je znamka enega najboljših francoskih šampanjcev in v prevodu preprosto pomeni vdova Clicquot. Je zgodba o vztrajnosti, podjetnosti, drznosti in kvaliteti. Barbe-Nicole Clicquot Ponsardin, rojena 1777 v Reimsu, je odraščala v premožni družini tekstilnega magnata in se šolala v bližnjem kraljevem dekliškem liceju. Poročila se je v času napoleonskih vojn. Njen tast je imel malo podjetje za peneče vino v Reimsu. Posli takrat niso cveteli in Barbe-Nicole je bilo komaj 27 let, ko je ovdovela. Ljudje so pričakovali, da se bo morda vnovič poročila, a 'veuve Clicquot' se je lotila za tisti čas nezaslišanega posla. Prevzela je moževo klet, saj je imela kot vdova pravico, da posluje z bankami in sklepa pogodbe. Imela je sposobnega potnika, ki je z uspehom trkal na vrata evropskih vladarskih hiš in navduševal s pijačo mehurčkov, ki takrat na pogled ni bila dosti privlačna – bila je sivkasto rožnate barve zaradi usedlin kvasovk. S svojim več kot nadarjenim kletarjem Antonom von Müllerjem, po rodu Nemcem, je leta 1813 iznašla klasično metodo pretresanja, s katero je bilo mogoče odstraniti usedlino kvasovk. Šampanjec je bil zdaj veliko lepše barve, nič več moten in s prevelikimi mehurčki. Dokupovala je zemljo na najboljših legah, saj so njeni vinogradi v bližnji okolici kmalu merili štirideset hektarov. Ko si je Evropa celila rane po Napoleonovem dokončnem porazu, je 1814 najela ladjo in preko vseh preprek spravila krepke zaloge šampanjca do Sankt Peterburga; rusko plemstvo se je podložniško vdajalo zapeljivi tekočini. Leta 1820 je izvozila v svet že 175.000 steklenic. Ko je v Kaliforniji izbruhnila zlata mrzlica, je vzcvetelo novo tržišče. V Franciji in v svetu je zaslovela kot 'vélika dama šampanjca'. Leta 1843 je kupila in prenovila grad Boursault v istoimenskem kraju, približno štirideset kilometrov od Reimsa, kamor se je tudi vselila, saj se je njeno bogastvo nenehno večalo. Rada je brala, se izobraževala, včasih celo kaj spletla in se, ko se je leta 1864 upokojila, igrala s pravnukinjo. Poslov ni predala družini, saj je vedela, da je njen zet sanjač in – tako so govorili – tudi kockar. Imela je družabnika, ki je pozneje podjetje odkupil – ime pa je ostalo in še ostaja znotraj velikega koncerna. Dandanes je v kleti 24 kilometrov urejenih hodnikov, polnih nepreglednih različnih vrst šampanjcev. Leta 1972 so ustanovili tudi nagrado 'veuve Clicquot' za inovativne podjetnice, ki se podeljuje v osemnajstih državah.

Grižljajček k šampanjcu ali penini

Za 6 oseb potrebujemo: 6 listov solate, 24 rezin bagete, 100 g masla, 1 večjo prekajeno postrv, 100 g sladke smetane, 1 žlico naribanega hrena, 4 polovičke marelic ali breskev (lahko vloženih), sol, nekaj vejic koprca.

Solatne liste operemo in osušimo. Rezine bagete tenko namažemo z maslom. Postrv filetiramo, dobro očistimo koščic in natrgamo na 24 delcev. Sadeže narežemo na majhne kockice. Smetano stepemo, rahlo osolimo in previdno vmešamo hren in koščke sadežev.

Na namazane rezine damo listič solate, nanj položimo košček postrvi, na vrh pa kanček smetane s hrenom in koščki marelice/breskve. Okrasimo z vejico koprca.

Pa dober tek!