Šola stoji in pade z učiteljem

Besedilo: Ivka Sodnik
Kategorija: GG Plus / nedelja, 11. avgust 2019 / 16:43

Za boljšo šolo (33)

Kljub sodobni učni tehnologiji, vse bolj dostopnim informacijam na spletu in vedno bolj izobraženim staršem je vloga učitelja v šoli še vedno izjemno pomembna in nenadomestljiva. Dobrega učenca naredi dober učitelj, bi lahko rekli. In da šola stoji na učiteljih, še vedno velja. Učenci pričakujejo in dobro vedo, kateri učitelji so zares usposobljeni in imajo tudi primerne značajske lastnosti. Za učitelje pravijo, da morajo biti pošteni in pravični. Biti morajo primerno strogi in nepopustljivi do nedelovnih in nesramnih učencev. Do učencev morajo biti spoštljivi in tudi od njih zahtevati primerno in spoštljivo vedenje. Poučevati morajo zanimivo in vsem razumljivo. Znati se morajo pošaliti. V razredu morajo znati vzpostaviti red in disciplino. Imeti morajo avtoriteto in sposobnosti vodenja. Najpomembnejše pa je, da imajo otroke radi.

Strokovno znanje in spretnosti, osebnostne lastnosti in učiteljev odnos do dela ter do življenja so zagotovo temelji učiteljevega poklica. Učitelji morajo dobro poznati učno snov, ki jo poučujejo, pa tudi sodobne oblike in metode poučevanja. Vse pomembnejše postajajo tudi učiteljeve socialne spretnosti in poznavanje ter obvladovanje sodobnih ekonomskih, kulturnih in jezikovnih raznolikosti današnje družbe. Zaradi zahtevnosti tega poklica in usodnega pomena za mlade generacije in našo prihodnost ne more biti vsakdo učitelj. V večini razvitih držav zato že pred začetkom študija veliko pozornosti namenjajo psihološkemu profilu kandidatov za pedagoški študij. Pri nas tega ni, štejejo samo ocene in točke na maturi, kar je velika škoda. Tudi sam pedagoški študij ni dovolj kvaliteten, saj bodoče učitelje bolj kot za poučevanje usposablja za prenos faktografskih podatkov na učence. Predvsem pa v času študija primanjkuje prakse. Tudi pripravništvo je pomanjkljivo urejeno. Učitelj začetnik ne bi smel takoj samostojno poučevati, pač pa samo pod vodstvom mentorja, starejšega in izkušenega učitelja. Naziv mentor bi smeli dobiti samo tisti učitelji, ki odlično poučujejo in se za mentorstvo posebej usposabljajo. In takšnih mentorjev v našem šolskem sistemu zelo primanjkuje. Mladi učitelji se zavedajo, da so slabo pripravljeni na poučevanje, ker imajo premalo metodičnega znanja in premalo prakse. Povsem neizkušeni se znajdejo sami v razredu in pogosto doživljajo hud stres, ki jim lahko vzame veselje do poučevanja in zbudi odpor in nezaupanje do otrok. Prav tako niso dovolj usposobljeni za vodenje in vzgojo otrok. Poklic učitelja je danes izjemno zahteven, saj prihajajo v šolo otroci »permisivno vzgojenih staršev«, kot radi rečemo otrokom, ki hočejo imeti tudi v šoli glavno besedo in pričakujejo, da bodo vselej središče dogajanja. Učiteljevo delo postaja vedno bolj kompleksno, zato bo moral šolski sistem veliko bolje poskrbeti za učitelje, ne samo za njihove plače. Da se bodo v kadrovske šole vpisovali pravi ljudje, da bomo izbrane dobro izšolali in jih v delo vpeljali pod skrbnim vodstvom kvalitetnih mentorjev. Da bodo strokovne institucije skrbele za stalno izobraževanje in usposabljanje učiteljev. Zelo pomembna sta mreženje učiteljev in izmenjava dobre prakse. Učitelji morajo redno dobivati povratne informacije o kakovosti svojega poučevanja in biti glede na rezultate svojega dela primerno nagrajeni. Ne iščimo idealnih, vzgajajmo dobre učitelje.