Po prvem kiparskem portretu Franca Ksaverja Zajca (1865) je bil leta 2000 odlit Prešernov spomenik v Vrbi.

Prešeren – kulturni svetnik

Petinšestdeset let Gorenjskega muzeja (40)

Kulturni svetnik je pojem in del modela raziskovanja kanonizacije umetnikov. Gre za koncept, ki je v osnovi podoben raziskovanju cerkvenih svetnikov, le da je prenesen na širše kulturno področje. Pri nas je pojem utemeljil in na primeru Franceta Prešerna raziskal dr. Marijan Dović. Kulturni svetnik je umetnik, ki je domačo kulturo zastopal bolje kot drugi umetniki njegove dobe, tvori del kanona nacionalizma kot »civilne religije« in je po splošnem prepričanju odigral ključno vlogo pri konstruiranju nacionalne identitete.

Na Slovenskem že vse od leta 1863, ko je Levstik v naznanilu na spominski srečanji v Kranju in Škofji Loki zapisal, da je Prešeren »največji in edini pravi pesnik«, Prešerna slavimo kot najvišjega kulturnega svetnika. Zgodba največjega nacionalnega pesnika in s tem povezanega Prešernovega kulta je pravzaprav odsev rasti slovenskega naroda, ki je svojo identiteto utrjeval skozi literarna prizadevanja.

Odločilno vlogo v Prešernovem kultu igra mesto Kranj. Kljub temu da je France Prešeren tu preživel le dobri dve leti življenja, je za kult najpomembnejše, da je pesnik tu pokopan. Ostanki in relikvije so shranjeni v Prešernovem gaju, predmete, povezane z njim, pa že več kot 65 let zbiramo v Gorenjskem muzeju in jih na stalni in občasnih razstavah predstavljamo v Prešernovem spominskem muzeju. Kranjski Prešernoslovec Črtomir Zorc in za njim kustosinja Beba Jenčič sta od druge svetovne vojne naprej zbrala neprecenljivo zbirko gradiva, od originalnega pohištva (večina posoja Narodnega muzeja Slovenije), Prešernovega prevoda Tri želje Anastazija Zelenca (v dolgoročni posoji) do najbolj znanega Goldensteinovega portreta pesnika, umetniških del Prešernovih nagrajencev in vrsto drugih muzealij.

Ključne pri razširjanju Prešernovega kulta so dejavnosti, ki pritegnejo najširšo množico ljudi in so vsebinsko še vedno povezane z njim. Najbolj množična prireditev – Prešernov smenj – poteka 8. februarja v kranjskem mestnem jedru. Večer prej pred Prešernovo hišo Mešani pevski zbor Petra Liparja (prej Iskra) poje podoknico, v Gaju pa se zgodijo Trenutki tišine za Prešerna – nekoč znamenite nagovore prof. Franca Drolca so zamenjali nagovori in recitacije dijakov Gimnazije Kranj in petje zbora, poimenovanega po pesniku.

Letošnja razstava na obletnico rojstva bo govorila ravno o tem, kako je Prešernov kult nastal, kako se je ohranjal in kakšno vlogo ima v tej zgodbi Prešernovo mesto.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 4. april 2011 / 07:00

Mediacija je boljša od sodbe

Mediacijski pristop je veliko boljši od vsake sodbe, razmišlja Mihael Kersnik, predsednik Okrožnega sodišča v Kranju. Z njim smo se pogovarjali tudi o zmanjševanju sodnega zaostanka, kadrovski podhran...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sobota, 24. avgust 2013 / 17:58

Druga svetovna vojna (2)

»Domači otroci so v Borovnici govorili tako čudno spakedraščino, ki je nisem razumel, oni pa mene ne. Še več: celo norčevali so se iz mojega dialekta! Potem pa sem zagledal pred seboj drev...

Nasveti / sobota, 24. avgust 2013 / 17:46

Pravljični Dolomiti, 2. del

Sas Dla Crusc/Heiligenkreuz Kofel/Sveti križ (2907 m) - Ena največjih energijskih točk v Dolomitih. Gora, ki jo zahajajoče sonce obarva v škrlatni žamet, ki je videti kot zastor nad odrom niže ležečih...

Gospodarstvo / sobota, 24. avgust 2013 / 16:08

Da ne bi bilo kužnih bolezni ...

V petek, na god svetega Roka, se je na Brezjah zbralo več kot trideset konjskih vpreg in jahačev.

Železniki / sobota, 24. avgust 2013 / 16:07

Cesta v Davčo prevozna do zime?

Davča – Ob nedavni prireditvi Dan teric v Davči je župan občine Železniki Anton Luznar domačinom spregovoril o nadaljnji dinamiki grad­nje ceste v Davčo. Od lani namreč potekajo dela na 6,5 kilomet...

Humor / sobota, 24. avgust 2013 / 15:58

Hočemo sto žepov

Na predlog uvedbe šolskih uniform so se odzvali tudi tisti, ki jih bodo ob morebitni uvedbi morali nositi – šolarji. Moda z roko v roki s funkcionalnostjo.