Čiščenje

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / sreda, 7. avgust 2019 / 10:16

Lahko čistite svoje telo, se postite, pijete zeliščne napitke, se klistirate. Lahko čistite stanovanje, hišo, delovni prostor, klet … Ko se z ljudmi pogovarjam, kaj počno med počitnicami, običajno povedo za vsa potovanja, tabore in vse drugo, nato pa dodajo: » ... in potem bomo temeljito počistili hišo.«

Tudi pri nas je tako. Včasih so temeljito počistili hišo pred veliko nočjo. To je povezano s telesno in fizično pripravo na začetek nečesa novega. Meni pred veliko nočjo uspe počistiti le okna. Tako ostane temeljito čiščenje hiše ali vsaj kuhinje običajno za poletje. Čez poletje najbližja okna lahko čistim vsak teden ali vsak dan, glede na to, koliko muh pobijem in kako grdo pristanejo pod udarcem »muhotepca«. Muhe so pri nas velika nadlega. Tako se veliko čiščenje začne s shrambo. Rada imam živali, pa ste že lahko opazili, da se pri muhah ta ljubezen neha. Letos smo imeli težave tudi z mravljami. Zašle so v hišo in povsod imamo pasti. Ko iz shrambe začnejo letati molji, tedaj vem, da je skrajni čas, da se lotimo dela. Vso moko imamo v hladilniku, v shrambo pa vedno odložimo nekaj odprtih živil, ki postanejo gojišče za molje. Ko čistimo, Janez vpraša, ali sem vrgla dovolj stvari stran. Kot da danes čiščenje katerega koli prostora pomeni, da si zmanjšal količino stvari. Z leti pa ljudje stvari kopičimo, s težavo kaj zavržemo. Jaz pravim, da začnemo »hrčkati«. Tako sem zavrgla polovico shrambe in moljev ni več. Iz kuhinje nesemo v center ponovne uporabe vsako leto eno tretjino lončkov, skodelic, pa je naslednje leto zopet polna polica. Prostor s kuharskimi knjigami je povsem poln. Zvezki, bloki, knjige, revije z recepti padajo na tla. Pobiram jih in se soočam z grozno mislijo, da imam kuharskih knjig preveč. Pa ne da bom morala odpeljati na odpad ali v antikvariat knjige? Tudi v svoji delovni sobi ni več prostora za knjige. Pogosto ljudje rečejo, da že leta ne kupujejo več knjig, ker zanje nimajo prostora. Knjige, moje veliko bogastvo in ljubezen ... Naj jih zavržem? Kuharske knjige sem prestavila v shrambo na najnižjo polico. Morda je to zadnja postaja pred antikvariatom.

Tako se spopadam s tem, da potrebujemo vedno manj. Da se na materialne stvari ne navezujemo, da nas na koncu to zaduši. Preprosto vse življenje nekaj čistimo, recikliramo, dajemo od sebe. Še najlažje je odložiti fizične, materialne stvari. Koliko moči, energije in odločitve terja šele dejstvo, da je pomembnejše razbremeniti se psihičnih bremen, ki se tako nehote nalagajo v naše »nahrbtnike«. To šele boli. Gotovo je vse skupaj med seboj povezano. Ko se razbremenimo psihičnega, laže pri čiščenju hiše zavržemo pol stvari. Lahko pa je tudi obratno, ko pogosto čistim hišo, nas tudi to naveže nase. Najbolj smiselno bi bilo začeti na izvoru, manj kupujmo, imejmo manjše potrebe. To pa je že trajnostno in sonaravno ravnanje. Bolj ko smo povezani sami s seboj, manj materialnega potrebujemo. Ah, kaj bi jaz o tem, to so Janezove teme.