Atomska bomba nad Hirošimo

Šestega avgusta leta 1945 so vrgli iz ameriškega bombnika B-29 prvo atomsko bombo. Ob 6. uri zjutraj je eksplodirala sedemsto metrov nad središčem Hirošime. Tri dni kasneje je atomska bomba eksplodirala tudi nad Nagasakijem. V Hirošimi je v hipu umrlo okoli sedemdeset tisoč ljudi, kasneje za posledicami sevanja še 130 tisoč, v Nagasakiju pa je umrlo okrog sedemdeset tisoč ljudi …

Po zaslepljujočem blisku se je razširila peklenska vročina, ki so jo spremljali siloviti premiki zraka. Ognjena krogla je planila proti nebu in se spremenila v orjaški oblak, ki se je kmalu izoblikoval v gobo, sestavljeno iz plinov, pare in dima. Veter se je sprevrgel v vihar, ki je postajal čedalje bolj vroč. V nekaj sekundah je bilo izbrisano celo mesto. V premeru deset kilometrov od središča eksplozije je le tu in tam ostala kaka ruševina. Po podatkih japonskega Rdečega križa je umrlo 245 tisoč ljudi, ranjenih pa je bilo 150 tisoč.

Že precej pred temi dogodki, aprila 1945, se je začela agonija Japonske. Zavezniki so razbili njeno vojsko v Burmi, uničili njeno floto. Po krvavih bojih so osvojili otok vzhajajočega sonca Okinavo. Njihove leteče trdnjave so skoraj brez prestanka bombardirale cesarstvo. Ameriški general MacArthur je zbral svoje sile na Filipinih in Okinavi, da bi na dan D napadle otok Kjušu. Čeprav so bili Japonci v katastrofalnem položaju, so se obupano branili.

Dvanajstega julija 1945 so Američani v puščavi tristo kilometrov proč od Los Alamosa namestili atomsko bombo na vrh tridesetmetrskega stolpa. Dne 16. julija so izvedli prvo atomsko eksplozijo. Silovit sij in oblak v več barvah se je dvignil v nebo med strašnim grmenjem. Stolp iz jekla je izginil, na njegovem mestu je zijal velik krater. Predsednik Truman je sklenil uporabiti novo orožje za hitro končanje vojne. Dva milijona vojakov je bilo pripravljenih braniti domovino, ki je bila zaradi razčlenjenosti za napadalca zelo neugodna. ZDA, Velika Britanija in Kitajska so 26. julija 1945 naslovile na Japonsko ultimat. Japonci so ga zavrnili …

Iskrice in izreki

Namen umetnosti je, da jo občutimo, ne pa razumemo. Kadar hočemo govoriti v umetnosti z razumom, govorimo neumnosti. (Remy de Gourmont)

Človek je vedno občutljiv za drobne in neobčutljiv za velike stvari okoli sebe. (Blaise Pascal)

Tisti na cenejših sedežih ploskajo, vsi drugi pa le rožljajo s svojim nakitom. (John Lennon)

Če zaprete vrata vsem napakam, bo tudi resnica ostala zunaj. (Rabindranath Tagore)

Takrat si zares star, ko stanejo sveče več kot torta. (Bob Hope)

Smeh ni greh

»Če boš še naprej tako prijazen, te bom vzela za moža,« reče dekle fantu. Fant se zresni in hitro odgovori: »Hvala za opozorilo!«

Na sodišču vpraša sodnik: »Je to človek, ki je prišel k vam v stanovanje in vas oropal?« Tožnik: »Le kako naj to vem, ko se je takoj skril pod posteljo!?«

Ena prijateljica drugi: »Kdaj naj možu povem, da se hočem ločiti?« »Rekel mi je, da bi bilo zanj to najlepše darilo za rojstni dan.«

Radovedna soseda bi rada izvedela, kaj pomeni hrup v sosednjem stanovanju. Hitro si je odšla sposodit malo sladkorja, ob tem pa kot mimogrede vprašala: »Kaj pa pomeni ta prepir v vaši kuhinji?« »O, nič hudega ni. Ravno ko me je poštar hotel poljubiti, je vstopil inkasant za elektriko ...«