Stare pesmi iz Kanalske doline so pod vodstvom Jasmine Kovic prebrali in zaigrali Resselia, Andreas, Elisa in Jasmin.

Žabarim, m'pa te sem žiu

Z neverjetno voljo, vztrajnostjo in iznajdljivostjo se slovenska kulturna društva v Kanalski dolini v Italiji, v mislih imam Slovensko kulturno središče Planika in Združenje Don Mario Černet, trudijo za uk in ohranitev slovenskega jezika, narečij in običajev v svoji dolini. Kanalska dolina je namreč tisti del Videmske pokrajine v avtonomni deželi Furlanija in Julijska krajina v Italiji, v kateri učenje slovenščine v osnovnih šolah ni določeno z zakonom in so tako Slovenci in njihova društva prisiljeni reševati svoj jezik, kot vedo in znajo. Kanalska dolina pa je še nekaj posebnega. Zgodovina jo je oblikovala tako, da v tej ozki in gospodarsko manj razviti dolini živijo poleg Slovencev še Nemci, Furlani in Italijani. Vsak od njih, razen slednjih seveda, zahteva zase svoje jezikovne in splošne kulturne pravice.

Del tega je pred leti začet projekt, ki so ga sofinancirali tudi dežela Furlanija in Julijska Krajina ter občini Trbiž in Naborjet - Ovčja vas z naslovom Jezik – korenine naše kulture. Organizirane so bile številne dejavnosti in izdane nekatere publikacije, med drugim slikanica o šegah in narodnih običajih, opremljena z besedili v narečjih. Pretekli teden je bil storjen še korak dlje. V dvorani obnovljene stare mlekarne v Ukvah so Združenje Don Mario Černet, občini Naborjet - Ovčja vas in Trbiž, večstopenjska šola Trbiž in še nekatere slovenske organizacije priredili dramatizirano in video predstavitev legend in tradicij v Kanalski dolini, še zlasti v krajih Naborjet, Žabnice, Višarje, Ukve in Ovčja vas, ki jim v domačem slovenskem narečju rečejo Nabarjet, Žabnce, Ušarje, Ukve in Oučja ves. Naslov prireditve je bil Žabarim – m'pa te sem žiu, Govorim – torej sem in Parlo – dunque esisto. Rossela Lupieri, Andrea Presheren, Elisa Kandutsch in Jasmin Schnabl so pod vodstvom Jasmine Kovic iz Gorice brali in igrali zgodbe o dolini, o legendi svetega Boštjana, o žegnu, pehti babi, višarski zgodbi o pastirju in Marijinem kipu, o starih pesmih in še marsičem zanimivem. Kar precej ljudi se je zbralo v dvorani stare mlekarne. Med njimi so bili tudi predsednik Sveta slovenskih organizacij v Italiji Walter Bandelj, nekdanji župan Naborjeta Aleksander Oman in sedanji župan Boris Presheren.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / / 07:00

Nušino modro morje

Prva diva slovenskega vokala, Nuša Derenda, je konec lanske jeseni zamenjala avtorsko ekipo in po nekaj mesecih glasbenega premora v radijske etre spustila novo pesem 'To je ljube...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sobota, 13. april 2019 / 18:41

Tudi pediatri ne zmorejo več

Paciente skrbi, kateri zdravniki družinske medicine v Zdravstvenem domu Kranj so dali odpovedi, vendar za zdaj njihovih imen še ne bodo posredovali javnosti. Svoj glas so medtem povzdignili tudi pedia...

Zanimivosti / sobota, 13. april 2019 / 18:39

Velikonočna razstava v graščini Duplje

Spodnje Duplje – Kulturno turistično društvo pod Krivo jelko in Biotehniški center Naklo – Srednja šola vabita v Galerijo graščine Duplje na ogled razstave prazničnih dekoracij, ki so jo pripravili...

Zanimivosti / sobota, 13. april 2019 / 18:36

V Domu Taber izdelovali butarice

Šmartno – V Domu starejših Taber v Šmartnem pri Cerkljah sta v sredo Ivan Kropivnik in Darinka Kralj, člana Društva likovnikov Cerklje, prikazala izdelovanje velikonočnih šopkov in butaric na način...

Bled / sobota, 13. april 2019 / 18:31

V šolo s pešbusom

Bled – Otroci blejske osnovne šole se bodo v ponedeljek v šolo odpravili peš. Za varnost otrok na poti bodo poskrbeli s tako imenovanimi pešbusi, ki bodo »vozili« po štirih progah, na njih pa jih b...

Gospodarstvo / sobota, 13. april 2019 / 18:31

Peticija proti privezovanju psov

Društvo AniMa je zbralo dvanajst tisoč podpisov proti privezovanju psov.