Ruska kapelica kot zaveza miru

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Kranjska Gora / torek, 30. julij 2019 / 09:00

Ruska kapelica je postala del naše moralne in civilizacijske zaveze, da tej in prihodnjim generacijam zagotovimo mir in varno življenje, je v soboto na spominski slovesnosti pri Ruski kapelici pod Vršičem poudaril slavnostni govornik predsednik državnega zbora Dejan Židan.

Kranjska Gora – Tudi letos se je na slovesnosti ob kapelici, postavljeni v spomin ruskim vojnim ujetnikom, ki jih je med gradnjo ceste čez Vršič zasul snežni plaz, zbralo več kot tisoč ljudi.

Prireditve, ki jo je organiziralo Društvo Slovenija Rusija, se je tradicionalno udeležila tudi uradna delegacija Rusije, vodil jo je minister za komunikacije Konstantin Noskov. Navzoča je bila delegacija Ruske pravoslavne cerkve ter številni gospodarstveniki in politiki na čelu s predsednikom republike Borutom Pahorjem in predsednikom vlade Marjanom Šarcem.

Častni pokrovitelj in slavnostni govornik letošnje slovesnosti je bil predsednik državnega zbora Dejan Židan, ki je v svojem nagovoru poudaril, da je skromna lesena kapelica neprecenljiv dar spomina, ki opominja in nosi neprecenljivo zgodovinsko sporočilo. »Podarile so nam ga generacije pred nami, ki so se zavedale krhkosti in dragocenosti miru ter nesmiselnosti trpljenja vseh vojn. Postala je več kot le kraj pietete, več kot le simbol globokega prijateljstva med ruskim in slovenskim narodom in njunimi ljudmi. Postala je del naše moralne in civilizacijske zaveze, da tej in prihodnjim generacijam zagotovimo mirno in varno življenje,« je dejal Židan.

»Pričevala je času, ko je povojni svet utrdil zavezanost k spoštovanju človekovih pravic, razumevanju svobode, enakopravnosti in pravičnosti. Ko smo presegli delitve med narodi in na najvišje mesto postavili dostojanstvo, vrednost človeka in njegovo blaginjo. To je bil naš skupen odziv, vseh držav sveta in človeštva kot celote, da se bo varoval sleherni posameznik, ne glede na barvo polti, spol, veroizpoved ali drugo osebno okoliščino. Oblikovali so se edinstveni forumi globalnega multilateralizma, v okviru katerih se razvija in uveljavlja ''pravo narodov'', postavljeni so bili v nezavidljivo vlogo branikov mednarodnega miru in varnosti.«

Danes se svet spreminja z nepredstavljivo hitrostjo in soočeni smo z mnogimi neznankami za prihodnost, je opozoril Židan in dodal: »Transnacionalni pojavi vplivajo na dinamiko konfliktov v svetu in predstavljajo naraščajoče neposredno breme za celotno mednarodno skupnost, od nas pa terjajo vedno nove odgovore in usklajeno ukrepanje.«

Prepričan je, da si v mednarodni politiki ne moremo več privoščiti razdiralnih vzorcev in da je v prelomnem trenutku, v katerem živimo, potreben pogum, da se spoprimemo s pravo naravo problemov, namesto da jih prelagamo in s tem poglabljamo. Židan verjame, da je zahtevne cilje, ki so v dobrobit širše skupnosti, mogoče uresničiti ob dialogu in odgovornem ravnanju.

Verjame, da multilateralni okviri ob utrjevanju njihove legitimnosti, kredibilnosti in učinkovitosti še vseeno odražajo potrebe sodobne mednarodne skupnosti. Tudi partnerstvo med Slovenijo in Rusijo, ki je danes še posebno dragoceno, temelji na želji po večdimenzionalnem razumevanju trgovinskih, varnostnih, razvojnih in drugih politik, je poudaril Židan.

Vodja ruske delegacije minister za digitalni razvoj, zveze in množične komunikacije Konstantin Noskov je poudaril, da je Ruska kapelica temelj skupnega spomina, ki so ga več desetletij ohranjali naši predhodniki in ga je treba ohranjati tudi za zanamce. Ob tem se je Slovencem zahvalil za skrb za kapelico.

»Ne le da vidim realna dejanja, ki vodijo k ohranitvi tega simbola našega skupnega spomina, čutim tudi ta topel, iskren odnos, ki ga gojite do Rusov, in verjemite, da so to vzajemna čustva,« je povedal Noskov.

Letošnja slovesnost je minila tudi v znamenju praznovanja stoletnice ljubljanske univerze. Kot je spomnil Židan, so pred stotimi leti zaradi tedanje politične realnosti, ki je še vedno omejevala razsežnosti človekovega uma in humanizma, na območje Kraljevine SHS prišli številni emigranti iz Rusije – znanstveniki, strokovnjaki in kulturniki, ki so pomembno obogatili slovenski znanstveni, akademski in kulturni prostor. Izročilo njihovih življenjskih del je treba razumeti kot poziv, da Rusija in Slovenija še naprej skupaj soustvarjata prihodnost blaginje in razvoja, je pozval Židan. Prorektor Univerze v Ljubljani Boštjan Botas Kenda, ki je spomnil, kako je univerza odprtih rok sprejela uveljavljene ruske profesorje, je prepričan, da se bodo slovensko-ruske vezi, ki so se stkale pred več kot sto leti, ohranjale tudi v prihodnje.