Izkopavanja je vodil dober poznavalec blejske arheološke zgodovine dr. Andrej Gaspari.

Živahna zgodovina za gradom

V iskanju dodatnih vsebin, ki bi obogatile sprehajalne poti na vzpetini na zahodni strani Blejskega gradu, so v prvi polovici julija potekala arheološka izkopavanja.

Bled – Na Bledu in v njegovi okolici je v zadnjih 15 letih potekalo več arheoloških izkopavanj, najpogosteje v širši okolici Blejskega gradu, med drugim na sedlu in na pristavi ob vznožju griča. »Bled z gradom je bil vedno eno od osrednjih interesnih področij slovenske arheologije. Že takoj po drugi svetovni vojni je začel izkopavati Jože Kastelic, v sedemdesetih Andrej Valič in kasneje priznani arheologi Andrej Pleterski, Timotej Knific, Milan Sagadin … Bolj na očeh so bile lokacije na sedlu, pristava, območje cerkve sv. Martina, medtem ko je bilo področje, kjer smo izkopavali v teh dneh, doslej nekako v ozadju,« pojasnjuje arheolog dr. Andrej Gaspari, predstojnik Oddelka za arheologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani in vodja izkopavanj na vzpetini zahodno od gradu, seveda pa tudi dober poznavalec blejske arheološke zgodovine.

Zavod za kulturo Bled je k sodelovanju povabil ekipo strokovnjakov z Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete, da z izkopavanji arheološko ovrednotijo tudi doslej še neraziskane predele v neposredni okolici gradu, s čimer bi lahko dodali nove vsebine, ki bi v tem delu Bleda lahko usmerjale sprehajalce in izletnike. »V nekaj letih naj bi z integriranimi arheološkimi raziskavami odkrili čim več o preteklosti, s katero imamo opravka na zahodni vzpetini grajskega hriba, kjer doslej razen nekaterih informacij o naključnih najdbah resnejših raziskav še ni bilo,« dodaja Gaspari. Najprej so opravili strukturni pregled, s terestričnim laserskim skeniranjem so izdelali zelo natančen tridimenzionalni model površja, neodvisno od tega pa so še s prostim očesom na terenu prepoznali posebnosti, ki jih lahko opredelijo kot arheološke, na primer terase, morebitne zidove in podobno.

Z geofizikalno raziskavo so še natančneje »pogledali« globlje pod površje in se odločili za izkopavanje tik pod vrhom vzpetine. Izkopali so okrog 14 metrov dolgo in dva metra široko področje in odkrili nekaj zanimivih izkopanin v časovnem razponu od prazgodovine in kulture žarnih grobišč pa vse do 17. stoletja. »Našli smo bronasto iglo s stožčasto glavico, ki jo skupaj s številnimi odlomki keramičnega posodja lahko umestimo v čas okrog leta tisoč oziroma devetsto pred našim štetjem, izkopanin iz obdobja rimskega cesarstva razen novca iz sredine tretjega stoletja tako rekoč ni, nekaj je kosov poznoantične, mogoče tudi zgodnje srednjeveške lončenine, kar močan pa je potem del keramike iz obdobja od 13. do 17. stoletja vključno z nekaj pečnicami in nekaj kosi vitraja …« najdbe odkrije vodja izkopavanj.

Že sama vzpetina s svojo naravno zaščito, strmimi in ponekod previsnimi skalnatimi robovi opozarja na prisotnost gradišča in naselbine v preteklosti, o čemer govorijo tudi najdbe. Arheologe je zanimalo tudi dejstvo, da se je ta del še do pred sto leti imenoval Nograd, kar namiguje na to, da so na južnem pobočju nekoč bili vinogradi. Na drugi strani vzpetine je tudi vidno obzidje, morda škarpa, ki je grajena z malto. To arheologi zaradi natančnejše umestitve zidu vzorčijo. Sicer že sama konfiguracija terena kaže na to, da gre za delo človeških rok. Gaspari meni, da bi v »delovni verziji« na podlagi najdb lahko govorili o poznoantični naselbini, seveda pa bodo več pokazale dodatne analize.

Izkopavanja so potekala prvih deset delovnih dni v juliju, ob vodji dr. Andreju Gaspariju sta sodelovali še strokovnjakinja za srednji vek dr. Tina Milavec in specialistka za metodologijo Manca Vinazza, v pomoč pa sta jim bila še Luka Škrjanc in Blaž Kumar, študenta arheologije na drugi stopnji. »Odločili smo se za manjšo, a strokovno preverjeno ekipo, saj je bila tako tudi intenzivnost dela močnejša,« je še povedal dr. Andrej Gaspari in dodal, da bodo izkopavanja v prihodnjem letu ali dveh v dogovoru z Zavodom za kulturo Bled še nadaljevali in poskušali dobiti konkretne odgovore o preteklosti na vzpetinah zahodno od Blejskega gradu.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / torek, 5. maj 2009 / 07:00

Kranj moje mesto

V Galeriji Dežman na Kokrici so prejšnji konec tedna odprli jubilejno razstavo ob 70-letnici slikarja Lojzeta Dežmana (na fotografiji) s tematiko Kranj moje mesto. Odprtje razsta...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / ponedeljek, 30. april 2007 / 07:00

Za prvim majem birokracija

Za prijavo in pripravo prireditve, kakršno je prvomajsko praznovanje, je potrebna gora dovoljenj in papirjev.

Jesenice / ponedeljek, 30. april 2007 / 07:00

Namesto vlečnice hokejska dvorana

Jesenice - V jeseniškem občinskem proračunu so v letošnjem letu nameravali nameniti nekaj več kot 104 tisoč evrov za nakup in postavitev nove vlečnice na smučišču Španov...

Naklo / ponedeljek, 30. april 2007 / 07:00

Pobrali kup odpadkov

Podbrezje, Naklo – Člani Prostovoljnega gasilskega društva Podbrezje in Lovske družine Dobrča so 21. aprila organizirali množično očiščevalno akcijo. V njej je sodeloval...

Železniki / ponedeljek, 30. april 2007 / 07:00

Brez pripomb na zaključni račun proračuna

Železniki - Minuli četrtek je občinski svet v Železnikih brez pripomb sprejel zaključni račun proračuna občine za leto 2006. Prihodki so bili realizirani v višini 994 mi...

Kranj / ponedeljek, 30. april 2007 / 07:00

Pripeli si bomo nageljne

Praznik dela, 1. maj, bomo Gorenjci spet proslavili na tradicionalnih prizoriščih: na Joštu, Šobcu, Poljanah nad Jesenicami, Križni gori.