Zbirali denar za Jemen

V Unicefovo akcijo Cent na cent se je vključila tudi dvanajstletna Ranya Waleed Mugalli Zorman z Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju. Tako si je prislužila naziv junior ambasadorka Unicefa.

Kako si postala junior ambasadorka Unicefa?

V naši šoli sem pripravila akcijo zbiranja drobiža za pomoč otrokom v Jemnu, pri čemer sem najprej vsem učencem naše šole predstavila Jemen, kjer sem živela pred vojno.

Na kakšen način si učencem približala Jemen?

S pomočjo računalniške projekcije sem jim predstavila nekaj podatkov o njem in fotografije. Pripovedovala sem jim tudi o svoji družini ter zakaj in kako smo prišli v Slovenijo, pa še o tem, kaj se ta čas dogaja v Jemnu.

Akcija Cent na cent je bila na vaši šoli zelo uspešna. Koliko denarja ste zbrali?

Zbrali smo 842 evrov. Vsak razred je izdelal svoj hranilnik, v katerega smo zbirali denar. Povedali so mi, da doslej na nobeni drugi šoli niso zbrali toliko denarja, največ je bilo okrog tristo evrov.

Misliš, da se je učencev dotaknila tudi tvoja osebna izkušnja iz Jemna?

Verjetno res.

Kdo ti je pomagal pri organizaciji akcije v šoli?

Največ mi je pomagala učiteljica Dunja Jezeršek, podpiral nas je tudi ravnatelj Aleš Žitnik.

Koliko učencev je prisluhnilo tvoji predstavitvi?

Vsi učenci naše šole, saj sem tri predstavitve pripravila na matični šoli, nato pa še eno v podružnični šoli na Kokrici.

Kako je bil videti tvoj tipični dan v Jemnu?

Zjutraj sem šla v šolo, iz katere sem se vračala okrog dveh popoldne. V šoli se nismo preobuvali v copate, po vsaki šolski uri pa smo imeli 15-minutni odmor, med katerim smo šli vedno ven. Doma sem naredila domačo nalogo in se potem igrala zunaj na dvorišču, v parku ali na igrišču, obiskovala sem tudi balet in džezbalet. Mamico sem večkrat spremljala pri njenih vodenjih turistov po Jemnu. Pogosto sem obiskovala tudi zabaviščni park, ki je bil čisto blizu naše hiše.

Ali kaj pogrešaš življenje v Jemnu?

Najbolj pogrešam družino, pa našega psička Rockyja, ki ima zdaj tri mladičke. Pogrešam tudi učiteljico baleta in najboljšo prijateljico Jade, s katero sva obiskovali šolo z mednarodnim programom, skupaj sva bili tudi pri baletu.

Sodeluješ tudi v mreži nevladnih organizacij Eurochild, ki se prav tako ukvarja s pravicami otrok. Kako je po tvoje poskrbljeno za pravice otrok v Sloveniji?

V redu, a bi se dalo tudi kaj izboljšati.