Jakob Volčič v narodnem preporodu Istre

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (207)

V vasi Sv. Andrej nad Zmincem pri Škofji Loki se je 14. julija 1815 očetu Mateju in mami Gertrudi, rojeni Hoike, rodil sin Jakob (tudi Jakov) Volčič, narodopisec, ki je imel pomembno vlogo pri narodnem preporodu v Istri. Osnovno šolo je obiskoval v Škofji Loki, gimnazijo v Ljubljani, nato pa je študiral pedagogiko in retoriko pri frančiškanih v Karlovcu, filozofijo v Ljubljani ter bogoslovje v Ljubljani in Gorici. Kot duhovnik tržaško-koprske škofije je služboval najprej v slovenski Istri, nato v hrvaški. V letih 1871–1886 je upravljal Župnijo Cerovlje in Kaplanijo Zarečje, kjer je nato kot upokojen živel do smrti.

Študij v Karlovcu in Ljubljani je močno vplival na Volčičev odnos do ilirskega gibanja. V Ljubljani so leta 1838 ustanovili ilirsko društvo Čitalni zbor, v katero so bili vključeni tudi Luka Jeran, Lovro Pintar, Anton Žakelj in drugi. To je vplivalo, da se je čez dve leti pridružil enakemu društvu v Gorici v družbi Drobniča, Ferjana, Kociančiča in drugih »ilirsko mislečih«. Verjetno je na Volčičev odhod v goriško bogoslovje in kasnejše službovanje v Istri odločilno vplival tržaški škof Matej Ravnikar, ki je verjetno imel vpliv tudi na oblikovanje Volčičevega narodnostnega dela.

Volčič je v svojih pridigah budil narodno zavest in ljubezen do domovine. Njegov dom v Zarečju je bil zbirališče zavednih slovenskih dijakov in učiteljstva. V svojih pismih je usmerjal mlade v delo za narodni preporod. Vse pomembnejše raziskovalce (I. Koblerja, B. Šuleka, I. Kukuljevića, De Franceschija ...) je seznanjal s »slovanskim« hrvaškim gradivom tistega časa. V dopisih je opisoval težak gospodarski in narodni položaj hrvaškega naroda v Istri. Zbrano gradivo o ljudskem izročilu je pošiljal v slovenske in tudi v hrvaške časopise.

Pobude za zbiranje narodnega izročila je Volčič po lastni izjavi dobil z branjem del Vuka Karadžića in Ljudevita Gaja. Verjetno je nanj prek Luke Jerana vplival tudi Stanko Vraz. Zbral je veliko gradiva iz hrvaške Istre, največ pesmi in nekaj manj povedk, ki so pretežno ostale neobjavljene, razmeroma veliko pa tudi otroške slovstvene folklore, ki se poje ob igricah. Prikazal je šego »narekanja« za umrlimi, opisal šege ob poroki, pozdrave. V knjigi Hrvatske narodne pjesme što se pjevaju po Istri i Kvarnerskih otocih (Hrvaške narodne pesmi, ki se pojejo po Istri in kvarnerskih otokih) je veliko pesmi iz Volčičeve zbirke. Kot dober govornik je znal v ljudeh vzbujati narodno zavest ter ljubezen do domače govorice in kulturnih vrednot. V narodnem preporodu Istre mu gre zelo vidno mesto, čeprav je delal tiho in bolj v ozadju političnega dogajanja. Bil je eden glavnih sodelavcev škofa Dobrile in v prijateljskih stikih s celo vrsto hrvaških in slovenskih kulturnih in političnih delavcev.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Bohinjski Bistrici se je 8. 7. 1826 rodil šolnik, učitelj, sadjar in cvetličar Jakob Mencinger. V času službovanja v Gorjah je naredil veliko drevesnico na »Fortuni«.

V Križu pri Komendi se je rodil brigadni general Mihael Lukanc. Leta 1919 je prestopil v jugoslovansko vojsko. Bil je poveljnik topništva Savske divizije v Zagrebu.

V Begunjah se je 10. 7. 1905 rodil ekonomist Stane Krašovec. V letih 1945–1947 je bil generalni sekretar jugoslovanske delegacije pri OZN, v letih 1948–1953 pa direktor Zveznega zavoda za statistiko in evidenco.

V Kranju se je 14. 7. 1914 rodil književnik Albert Papler. Napisal je prvo slovensko TV-nadaljevanko Večerna šola.