Tudi učitelji odhajajo na počitnice

Za boljšo šolo (28)

Nekaj dni za učenci so na počitnice odšli tudi učitelji. V letošnjem šolskem letu je bil v marsikateri šoli največji problem izračunavanje delovnega časa učiteljev po novih pravilih. Septembra so namreč začele veljati spremembe kolektivne pogodbe za vzgojo in izobraževanje, ki so prinesle enotno ureditev delovnega časa učiteljev. Doslej je vsaka šola drugače beležila učne in druge delovne obveznosti učiteljev in zbirala dokazila, kako učiteljem opravičiti delo na domu in dolge počitnice.

Delovna zakonodaja tudi učiteljem tako kot drugim zaposlenim za polni delovni čas določa letno, tedensko in dnevno delovno obveznost ter pripadajoče število dni dopusta. Po novi zakonodaji morajo ravnatelji z individualnimi letnimi delovnimi načrti za posameznega učitelja dokazovati, katera dela in koliko nalog so učitelji še opravili poleg pouka, da so izpolnili svojo letno delovno obveznost. Enotno ureditev delovnega časa je zahtevalo računsko sodišče, saj so šole dolga desetletja vsaka po svoje evidentirale delovni čas učiteljev in so bile med njimi velike razlike. Poenotenje delovnih obveznosti učiteljev je velika pridobitev, saj je sedaj veliko bolj jasno in dokazljivo, s katerimi dodatnimi deli so si učitelji zaslužili dolge počitnice. Javnost jim je namreč stalno očitala, da premalo delajo, saj so ene videli prihajati v šolo sredi dopoldneva in druge odhajati že ob 12. ali 13. uri, potem pa še hkrati z otroki oditi na počitnice.

Tedenska učna obveznost osnovnošolskih učiteljev in obvezna prisotnost v šoli je 22 ur pouka, medtem ko priprave na pouk, popravljanje in ocenjevanje pisnih izdelkov, pregledovanje zvezkov učencev, učitelji lahko opravljajo na domu. Izvajanje dodatnega in dopolnilnega pouka, učne pomoči, vodenje razredne skupnosti in interesnih dejavnosti pa je posebej plačano in ne šteje v osnovno delovno obveznost. Poleg tega opravljajo učitelji še številna druga dela, npr. delo v strokovnih organih šole, priprave na tekmovanja, prirejanje prireditev, urejanje šolskih glasil, vodenje projektov, odhodi z učenci v šolo v naravi, sodelovanje s starši, izobraževanje in izpopolnjevanje, administrativna opravila – te ure dodatnega dela potem koristijo v času šolskih počitnic. Zato imajo učitelji in drugi strokovni delavci šol po novem zapovedano neenakomerno razporeditev delovnega časa. V praksi to pomeni, da učitelji v obdobju trajanja pouka (38 tednov) opravijo več kot štirideset delovnih ur na teden, v preostalem obdobju šolskega leta pa manj. Ob izteku šolskega leta konec avgusta učiteljeva povprečna tedenska obveznost ne sme presegati štirideset ur. Po novem je tako učiteljevo delo razdeljeno v tri stebre. V prvem so ure pouka, priprave na pouk, dnevi dejavnosti, popravljanje izdelkov otrok in vodenje obvezne dokumentacije. Tedensko se učiteljem za to delo prizna 33 ur. V drugi steber sodijo dela, ki so skupna vsem učiteljem, to so sodelovanje v aktivih, na konferencah, izobraževanje, urejanje kabinetov, sodelovanje s starši. Za ta dela se prizna od 150 do 180 ur letno. V tretji steber pa so umeščena druga, individualno izbrana ali določena dela, ki so tudi potrebna za uresničitev izobraževalnega programa, npr. razredništvo, dežurstva, priprave na tekmovanja, vodenje krožkov, organizacija proslav, šola v naravi, projekti … In s temi deli učitelji izpolnijo vse svoje letne delovne obveznosti.