Bi šli na Luno kdaj?

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 13. julij 2019 / 20:52

Tisti, ki smo bili na Zemlji in pri zavesti že 20. julija 1969, se dobro spominjamo epohalnega dogodka tistega dne: prvega pristanka človeka na Luni. Kdo bi si mislil, da je od takrat minilo že pol stoletja …

Vesoljska odiseja 1969

V tistih letih je bila popularna tudi popevka z naslovom Povabi me ne Luno kdaj, pela jo je Irena Kohont in z njo smo se tolažili tisti, ki nam na Luno ni bilo dano (stop)iti. Zdaj pa obudimo spomin na vesoljsko odisejo iz leta 1969. »Apollo 11 je bila prva vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni, in peta po vrsti v Nasinem Programu Apollo. Skupaj s poveljnikom odprave Neilom Armstrongom sta bila v odpravi pilot komandnega modula CM-107 (Kolumbija/Columbia) Michael Collins in pilot Lunarnega modula LM-5 (Orel/Eagle) Edwin Aldrin, imenovan tudi Buzz. Štartali so s Kennedyjevega vesoljskega središča 16. julija ob 9. uri in 32 minut po tamkajšnjem času in v štirih dneh prepotovali 400.000 kilometrov do Lune. V lunarni modul sta se vkrcala Armstrong in Aldrin. 20. julija ob 13. uri in 15 minut sta se ločila od matične ladje, v kateri je ostal pilot Collins. Po 102 urah in 15 minutah od starta z Zemlje sta ob 16. uri in 17 minut pristala na Luni v Morju tišine. Po tem, ko sta se nekaj ur pripravljala, je Armstrong 20. julija 1969 ob 22. uri in 56 minut (21. julija ob 3. uri zjutraj po srednjeevropskem času) zlezel po lestvi in skočil na Lunina tla. Nato je izgovoril slavni stavek: 'That is one small step for man, one giant leap for a mankind.' (To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo.) Čez dvajset minut je izstopil tudi Aldrin. Razobesila sta ameriško zastavo in opravila različna merjenja ter zbrala lunarno kamenje. Na kraju prvega izkrcanja sta pustila tablico z napisom: 'Tu so ljudje s planeta Zemlja prvič stopili na Luno. Prišli smo v miru za vse človeštvo.' Na njej je bil tudi datum in podpisi astronavtov in takratnega ameriškega predsednika Richarda Nixona. Njuno dejanje so po televiziji spremljali milijoni ljudi. Po Luni sta se potepala 2 uri in 31 minut. Z gornjim delom lunarnega modula sta se izstrelila proti komandni kapsuli, podnožje je ostalo na Luni. Z matično ladjo sta se spajala 3 ure in 40 minut. Po osmih dneh, treh urah in 18 minutah so se vrnili na Zemljo v Tihi ocean. Pobrala sta jih helikopter in letalonosilka Hornet. Največji ugled je bil pripisan Armstrongu, ki mu je predsednik podelil najvišje odlikovanje, NASA pa dve medalji. Še najmanj petnajst medalj je dobil od drugod. Naslednje odprave Apollo in naveličanost javnosti so celotni program potisnili v zgodovino. Pokazali so se tudi dvomljivci, ki iz napak na fotografijah dokazujejo, da je bila vse le ena največjih prevar. Televizijski prenosi naj bi bili posneti na Zemlji, kamenje pa naj bi ponaredili ali pa ga nabrali v kakšni puščavi. Drugi dvomijo o tem, ali ni bil prvi človek na Luni Aldrin, in ne Armstrong.« Pripravljen je bil tudi scenarij v primeru nesreče. »Če se astronavta Neil Armstrong in Edwin Aldrin ne bi mogla vrniti s površja Lune, je imel ameriški predsednik Nixon pripravljen poseben govor. Po vnaprej pripravljenem scenariju bi predsednik najprej poklical astronavtovi ženi (vdovi) in jima sporočil žalostno vest. Nixon bi nato javno prebral posebno sporočilo. V kontrolnem centru bi zatem prekinili komunikacijsko zvezo z astronavtoma na Luni, duhovnik pa bi opravil enak pogrebni obred, kot to velja na morju. Tretji astronavt, Michael Collins, ki je v matični ladji obkrožal Luno, bi se nato sam vrnil na Zemljo.« (Vir: Wikipedija)

Med vraževerjem in znanostjo

Znanstveno vedenje o Luni je v minulem stoletju močno napredovalo. Dr. Andreja Gomboc, vrhunska astrofizičarka, pa ugotavlja, da se kljub temu ni skoraj nič zmanjšalo vse mogoče vraževerje o Luni. Pripisujejo ji razne skrivnostne moči. »Lunine mene naj bi vplivale na kaljenje rastlin, tuljenje volkov, počutje ljudi, hujšanje ... Mnogi verjamejo, da vplivajo na število rojstev, prometnih nesreč, samomorov, pogostost popivanja in podobno. Znanstvenih študij, ki bi ta verovanja potrjevale, ni. Nasprotno, zelo preprosto jih je ovreči, če le objektivno pogledamo podatke in ne sledimo samo subjektivnemu 'občutku'. Škoda, da se petdeset let po tem, odkar je človeštvo prvič stopilo na Luno in jo veliko bolje spoznalo, še vedno nismo znebili z njo povezanih vraževerstev. A očitno bo trajalo vsaj še petdeset let …« (Vir: Delo, 27. 6. 2019)

Kdo bo naslednji?

»Zdaj, več kot 50 let pozneje, se mora naša generacija spoprijeti s svojim izzivom … Tako kot so Združene države prve dosegle Mesec v 20. stoletju, tako bomo prvi vrnili astronavte nanj v 21. stoletju.« To je izjavil Mike Pence, podpredsednik ZDA. A Luno imajo na muhi tudi Kitajci, Rusi, celo Indijci … Kdo bo torej prej na njej?