Muzej norosti

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Izleti GG / petek, 12. julij 2019 / 09:51

ItalijArt (2)

Lucca je simpatično mestece v severozahodnem delu Toskane, ki je primerno izhodišče za raziskovanje mest in znamenitosti tega dela Italije, kot so Firence na vzhodu in Pisa, San Gimignano ter Siena na jugu ali pa male slikovite obalne vasice v nacionalnem parku Cinque Terre. Lucca je znana tudi po mestnih obzidjih iz časa renesanse in je rojstno mesto dveh znanih skladateljev – Giacoma Puccinija in Luigija Boccherinija.

Tokrat smo si med drugim ogledali zanimivo razstavo, imenuje se sicer Muzej norosti (Museo della Follia), na katere ogled vabijo številni oglasni panoji po starem mestu. Radovednost vzbuja motiv – portret najstnika, ki ga je naslikal Silvestro Lega. Razstavišču so v Lucci namenili obnovljeno nekdanjo konjušnico na Trgu Verdi.

Kurator razstave je kontroverzni italijanski umetnostni zgodovinar, politik, poslanec v italijanskem parlamentu, komentator in televizijska osebnost Vittorio Sgarbi. Leta 2011 je bil na Beneškem bienalu prav z razstavo Muzej norosti v vlogi kuratorja italijanskega salona. Razstava je kasneje potovala po Italiji, gostovala v Materi, Catanii, Neaplju, Mantovi, Saloju, letos pa je svoje mesto našla v Lucci. V vsakem mestu je razstava nekoliko drugačna, saj jo povežejo z okolico, tu z nekdanjo psihiatrično bolnico Maggiano.

V 18 sobah, ki so vse »oblečene« v črno, od tal in sten do stropa, pravzaprav je tudi atmosfera v njih črna, je na ogled dvesto različnih umetniških del, od slik, risb, skulptur, fotografij do večdimenzionalnih instalacij, povezanih s tematiko norosti. Gre za različne v glavnem italijanske avtorje, od katerih so mnogi ustvarjali tudi v psihiatričnih ustanovah. Najbolj znan je zagotovo Francis Bacon z upodobitvami papežev. Nekatera dela so zares šokantna in se gledalcu močno vtisnejo v spomin, kot recimo delo Mreža, ki ga je ustvaril Cesare Inzerillo in ga sestavlja devetdeset portretov nekdanjih pacientov iz različnih zdravstvenih kartotek v osvetljenih okvirjih, ki obsegajo več kot dvajset metrov v dolžino in štiri metre v višino. Ob tem poslušamo »šepet teh portretov«. Veličastno je deset metrov dolgo olje na platnu umetnika Enrica Robustija z naslovom V tem baru se ne pije na kredo …

Ob vstopu v muzej preberemo: »Vstopite, a ne iščite poti, edina smer je izgubljenost.« Še do 18. avgusta.

(Nadaljevanje prihodnjič)