Radovljica gostila izseljence

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: Radovljica / torek, 9. julij 2019 / 11:41

Rojaki iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Srbije, Makedonije, Italije, Švedske, Argentine, ZDA, Avstralije in od drugod so na osrednjem prizorišču v radovljiškem Grajskem parku uživali v druženju in kulturnih nastopih, ki so jih pripravili člani kulturnih društev Slovencev z vsega sveta.

Radovljica – Zunaj Slovenije živi približno pol milijona Slovencev in oseb slovenskega rodu, ki se s tem še vedno identificirajo. To je kar petina slovenskega naroda. Mnogi med njimi v okviru tradicionalnega srečanja izseljencev, zamejcev in zdomcev Dobrodošli doma vsako leto obiščejo Slovenijo. Zanje pripravijo pester program z ogledi Slovenije, druženji, nastopi, razstavami, razpravami na temo izseljenstva, potekal je tudi nogometni turnir ... Osrednji del srečanja je v soboto gostila Radovljica, organizatorji so pripravili pisan program na več lokacijah po celem mestu. Rojaki iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Srbije, Makedonije, Italije, Švedske, Argentine, ZDA, Avstralije in od drugod so na osrednjem prizorišču v Grajskem parku uživali v druženju in kulturnih nastopih, ki so jih pripravili člani kulturnih društev Slovencev z vsega sveta. Nagovorila sta jih tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Jožef Česnik in župan Radovljice Ciril Globočnik, uradnemu delu je sledil koncert skupine Manouche.

Med udeleženci so bili tudi številni mladi, med njimi denimo osemnajst maturantov iz Argentine Rast 48, to je že 48. generacije dijakov srednješolskega tečaja slovenskega jezika, ki so na enomesečnem spoznavanju dežele babic in dedkov. Pred prihodom v Slovenijo so si ogledali Rim in Vatikan in se srečali s papežem Frančiškom, v Sloveniji pa obiskujejo poletno šolo slovenskega jezika, obiskujejo največje znamenitosti, sprejel jih je ljubljanski nadškof Stanislav Zore, družijo se s slovenskimi sorodniki, povzpeli se bodo tudi na Triglav. Navdušili so tudi v kulturnem programu.

Med mladimi udeleženci je bil tudi Anton Rozman iz Čikaga. Šestnajstletni dijak je v Sloveniji prvič, njegov stari oče je iz Bohinja, stara mama iz Kranja. V ZDA sta emigrirala po drugi svetovni vojni. Antonova mama je bila rojena v ZDA, a je s svojo mamo vedno govorila slovensko. Tudi Anton govori jezik svojih prednikov. Slovenija ga je navdušila, bil je na morju, v Kranju, na Brezjah, v Mariboru, Ljubljani, na Bledu ... Kot je povedal, se želi vrniti v Slovenijo na študij, kot nadarjen glasbenik v Ljubljani želi študirati čelo.

Anton je tako odličen primer »kroženja, povezovanja in vračanja v domovino«, kot je to opisala ena od govornic na srečanju Karla Urh, podpredsednica Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Opozorila je na skrb vzbujajoč trend izseljevanja, saj mladi odhajajo v tujino, le redki pa se potem tudi vrnejo.

Največja narodna skupnost Slovencev v zamejstvu sicer živi v Italiji, kjer se za Slovenca opredeljuje okoli 80.000 ljudi, sledi Avstrija s 50.000. Na Madžarskem naj bi živelo okoli pet tisoč pripadnikov slovenske narodne skupnosti, na Hrvaškem pa po uradnih podatkih deset tisoč. Slovenci so svoj novi dom našli tudi v drugih evropskih državah, živijo v vseh državah bivše Jugoslavije, okoli 50.000 jih živi v Nemčiji, 20.000 v Franciji in pet tisoč v Veliki Britaniji. Na drugih celinah je najbolj živahna slovenska skupnost v ZDA, kjer se za potomce slovenskega rodu opredeljuje 300.000 oseb. Večje skupnosti Slovencev živijo še v Kanadi, Argentini in Avstraliji.