Planinstvo je način življenja

Kamniški planinci so z Dnevom kamniških planin želeli planinstvo približati otrokom, hkrati pa so opozorili tudi na izzive, s katerimi se soočajo.

Kamniška Bistrica – Člani Planinskega društva Kamnik so nedavno organizirali Dan kamniških planin, ki je letos prvič potekal v dolini Kamniške Bistrice. Pred tem so namreč organizatorji druženje planincev izmenično pripravljali na Kamniškem ali Kokrskem sedlu. Z novo lokacijo so želeli prireditev približati vsem, ki ne zmorejo vzpona v visokogorje, predvsem pa pritegniti mlade družine z otroki.

Dogajanje je bilo pestro že v dopoldanskih urah, ko so potekale različne delavnice za otroke, obiskovalci pa so med drugim lahko spoznali tudi osnove prve pomoči in delo markacistov ter t. i. geocaching.

»S prireditvijo bi radi tudi mladim staršem z majhnimi otroki pokazali, da je planinstvo zdrav način življenja, saj danes otroci, obkroženi z elektronskimi napravami, izgubljajo stik z naravo,« je povedal predsednik kamniškega planinskega društva Marko Petek.

Popoldanski del dogajanja so nadaljevali s pestrim glasbenim programom kamniške Lire, ki planince na tovrstnih dogodkih spremlja že vrsto let, citrarjem in pevko Tomažem in Ano Plahutnik ter mladimi glasbeniki družine Rakar, nazadnje pa so na oder stopili še člani zasedbe Sprukci. Še posebej zanimiv pa je bil pogovor z znanimi kamniškimi planinci. Tako je Tone Škarja spomnil na štiridesetletnico prvega slovenskega vzpona na Everest, Bojan Pollak pa na obletnico prve šole za šerpe, ki jo je ustanovil Aleš Kunaver. France Malešič, zdravnik, gorski reševalec in pisec o gorništvu je opozoril na to, da planinstvo niso samo moški, temveč tudi kamniška planinska zgodovina pozna nekaj odličnih planink, med katerimi je marsikatera pomagala tudi pri gradnji planinskih koč. Cene Griljc, gorski reševalec, ki se ukvarja s slikanjem, je predstavil nekaj svojih slik motivov Kamniške Bistrice, ki jih danes obiskovalci ne morejo več občudovati. Markacist Zdravko Bodlaj pa je spregovoril o izzivih, s katerimi se markacisti soočajo pri vzdrževanju gorskih poti, saj so zaradi vse večjega obiska gora poti vse bolj obremenjene, vzdrževanje pa temelji na prostovoljstvu. Le kamniški markacisti skrbijo za 120 kilometrov planinskih poti. »Planinci sami lahko veliko naredijo s tem, da ne ubirajo bližnjic in tako ne prispevajo še dodatno k eroziji gorskih pobočij,« je planincem priporočil Bodlaj.

»Planinarjenje veliko ljudi danes jemlje kot obliko športne aktivnosti, a je lahko veliko več, to je namreč tudi način življenja. Zato sta pomembna ozaveščenost in vzgajanje mladih. Mlade želimo vzgajati v duhu planinstva. Tako smo v društvu oživeli mladinski odsek, s šolami organiziramo tabore in izlete v gore,« je še povedal predsednik kamniškega društva, ki šteje okoli 1300 članov in velja za enega največjih v Sloveniji.