Delavcem v turizmu dovolj obljub

Zaposleni v gostinstvu in turizmu so pred začetkom visoke poletne turistične sezone znova opozorili na številne težave v panogi, od pomanjkanja delovne sile do slabega plačila.

Bled – Delavci v gostinstvu in turizmu iz leta v leto opozarjajo na veliko pomanjkanje delovne sile, saj na delodajalski strani ni posluha za povečanje plač in ureditev delovnega časa, a se nič ne spremeni. Zdaj jim je dovolj. »Dovolj je bilo obljub, dovolj je bilo čakanja na boljše plače, dovolj je revščine delavcev, ki delajo in jim plače ne zagotavljajo dostojnega življenja, dovolj je na stotine presežnih ur,« je minuli teden na Bledu poudarila generalna sekretarka Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije Breda Črnčec. Prav Bled je po njihovem dober primer nasprotij, ki določajo našo družbo – zunanjega blišča na eni in bednega položaja zaposlenih na drugi strani.

Ta čas po podatkih zavoda za zaposlovanje v gostinstvu in turizmu primanjkuje več kot pet tisoč delavcev, največ natakarjev (2289) in kuharjev (1315). Po oceni sindikata je to število vsaj še dvakrat večje, saj delodajalci delavce iščejo tudi s pomočjo različnih agencij, oglasov in posebnih strani na družabnem omrežju Facebook. »Razlogi za pomanjkanja kadra so večplastni. V ospredju so neugoden delovni čas, težki pogoji dela, slabe plače in da ti poklici niso cenjeni,« je pou­darila Breda Črnčec in dodala, da zaradi pomanjkanja kadrov nastaja ogromno število presežnih ur, kar vodi v izčrpanost in iztrošenost zaposlenih. »Delodajalci bi morali poskrbeti za svoje zaposlene in jih spoštovati, pa tudi pošteno plačati, če jih bodo želeli obdržati oziroma dobiti še nove,« je poudarila.

Ob tem je navedla, da v Avstriji najnižja povprečna plača v gostinstvu in turizmu znaša 1500 evrov bruto, natakarji prejmejo 1700 evrov bruto, pri nas pa je v tej panogi še veliko delavcev na minimalni plači. To je marca v gostinstvu prejelo 2250 zaposlenih, v gostinsko nastanitveni dejavnosti 626 ter v strežbi pijače in jedi 1624 zaposlenih. Zato se v sindikatu že več let zavzemajo tudi za spremembo plačnega modela. »Določiti je treba najnižje plače po poklicih, ki se opravljajo v tej dejavnosti.« Zaposleni v panogi, lastniki in država, ki ima v neposredni lasti 43 odstotkov slovenskega turizma, so tisti, ki bi morali po prepričanju Brede Črnčec reševati pomanjkanja kadrov bolj sistematično in načrtovano ter motivirati mlade, ki se zdaj po končanem študiju raje prekvalificirajo v druge bolje plačane poklice ali priložnost iščejo v tujini. Z inšpektoratom za delo pa so se dogovorili, da opravijo inšpekcijske nadzore nad tistimi družbami, ki kršijo pravice delavcev, nad njimi izvajajo pritiske in jih izkoriščajo.

Odhajajo tudi starejši delavci

»Vsak dan ugotavljamo, da smo prišli do točke, ko je nujno potrebno, da delodajalci ukrepajo. Delavci so razčlovečeni in razvrednoteni in to ni od včeraj,« je opozorila tudi sekretarka gorenjske območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Mirela Žnidarec in dodala, da na pomanjkanje kadra opozarjajo že več let, posledica tega pa je, da se zaposlenim po njenih besedah nalaga nehumana količina dela. Zato iz panoge ne odhajajo več samo mlajši, temveč tudi starejši delavci. »Delodajalci se sprenevedajo glede svoje odgovornosti, zato smo se znašli v začaranem krogu, ki vodi v katastrofo.« Po njenih besedah je prav bizarno poslušati razlage o viziji razvoja slovenskega turizma, v ozadju pa ni strategije, s katero bi zagotovili ključni dejavnik omenjenega razvoja, to je delavce. »Čudovito deželo, bogato z naravnimi lepotami, kulturno dediščino in zgodovino, ki jih še v najlepših pravljicah težko najdemo, že imamo. Zagotavljanje te pravljice gostom pa za delavce z vsakim dnem postaja čedalje hujša nočna mora.«

Irena Jaklič Valenti iz območne organizacije ZSSS Primorska in Notranjska je izpostavila tudi delo v vročini, ki so mu zaposleni v odprtih restavracijah, na kopališčih, plažah in podobno poleti nenehno izpostavljeni. »Temperatura v notranjih delovnih prostorih naj ne bi presegala 28 stopinj Celzija. Zavedamo se, da na določenih lokacijah teh pogojev ni mogoče zagotavljati, zato so nujno potrebni tudi drugi organizacijski ukrepi delodajalcev,« je opozorila. Med drugim je navedla prerazporeditev in krajšanje delovnega časa, zmanjšanje intenzivnosti dela, prekinitev delovnega procesa, izmenjavo dela in počitkov v hladnejšem prostoru, nadomeščanje tekočine za zaposlene, zaposlenim pa bi po njenih besedah morali zagotavljati tudi primerno delovno obleko.

Vodja strežbe v eni od hotelskih restavracij na Bledu je opozoril, da se razmere iz leta v leto slabšajo, zato dobri delavci odhajajo, nadomeščajo pa jih s tujci, ki po njegovi oceni v njihovi hotelski verigi predstavljajo že okrog osemdeset odstotkov zaposlenih. »A tudi teh ni dovolj, zato redno vsak mesec presežemo predpisano število ur dela na teden.« K pregorelosti prispeva tudi višanje normativov v strežbi. »Včasih je veljalo, da natakar lahko postreže osem miz, za teh osem miz je imel tudi pomočnika in vajenca. Danes pa mora natakar sam postreči od 12 do 14 miz.« Podobno zgodbo je predstavila sobarica v isti hotelski verigi. »Norma za sobarico je od 15 do 18 sob v osmih urah, zdaj moramo v istem času pospraviti 25 sob, plačila za dodatno delo pa ne dobimo,« je opozorila in dodala, da so bile včasih čistilke in sobarice ločene, zdaj pa ti dve zaposlitvi pogosto kar združijo, kar niža kakovost storitev.

Pomagajo si s študenti in dijaki

Po besedah direktorice Sava Hotelov Bled Mojce Krašovec so se z največjim pomanjkanjem delovne sile med visoko turistično sezono soočili pred dvema letoma, tako da so že lani glavno sezono začeli z enajst odstotkov več zaposlenih. »Na enaki ravni ostajamo tudi letos, tako da je ta čas pri nas kadrovska situacija stabilna,« zatrjuje. V glavni turistični sezoni si razen tega pomagajo še z dodatnim kadrom, ki prihaja iz tujine, v glavnem iz Srbije, Črne gore in Makedonije. »Pri teh delavcih jezik ni tako velika ovira, dobro sodelujemo tudi z njihovimi gostinskimi šolami,« pojasnjuje Mojca Krašovec in dodaja, da je težje dobiti kadre iz Slovenije. »Predvsem med mladimi ni veliko zanimanja, a se vračajo k nam, ko so starejši in si ustvarijo družine, saj jim je takrat pomembna gotovost, ki jo nudi tako velik sistem, kot je naš.« Ko je največ dela, si pomagajo tudi s študenti in dijaki. »Med študenti je sicer manjši interes za to delo kot v preteklih letih, pa čeprav njihova urna postavka lahko doseže tudi 6,5 evra, ko delo opravljajo povsem samostojno, medtem ko je med dijaki več zanimanja.«