Od Kandinskega do Botera

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Izleti GG / sreda, 3. julij 2019 / 12:31

ItalijArt (1)

Ljubitelji umetnosti ta čas v Benetke najbrž potujejo predvsem zaradi 58. Beneškega bienala, ki so ga odprli sredi maja in bo na ogled do konca novembra. Seveda pa je starodavno mesto na kolih, ki prekipeva od zgodovine, s številnimi galerijami, razstavišči in umetniškimi zbirkami za umetnost odprto skozi vse leto.

Od lanskega oktobra pa do konca letošnjega septembra je tako v renesančni palači Zaguri, ta stoji blizu bolj znanega Akademskega mostu (Ponte dell'Accademia), na ogled zanimiva razstava z naslovom Od Kandinskega do Botera – vse v niti, na kateri je predstavljenih več kot sto tapiserij velikih mojstrov dvajsetega stoletja. Da to niso »samo« tapiserije pove podatek, da so te skupaj vredne več kot petdeset milijonov evrov.

Gre za tapiserije, ki so bile izdelane v studiu Tapiserije Scassa iz italijanskega mesta Asti, ki ga je v začetku šestdesetih let ustanovil Ugo Scassa, po stroki sicer gradbenik, ki pa je opustil osnovni poklic in svojo ljubezen do sodobne umetnosti povezal s staro obrtjo izdelovanja tapiserij. Več desetletij so številne tkalke potrpežljivo ročno nizale niti in ustvarjale nove umetnine večinoma velikega večmetrskega formata. Med drugim so z njimi okraševali tudi nekatere stene velikih ladij križark, studio pa je eden zadnjih tovrstnih v Italiji, ki je preživel, do današnjega časa. Ena zadnjih želja Uga Scasse (pri 88 letih je umrl leta 2017) je bila, da bi tapiserije iz zbirke podjetja razstavili v Benetkah.

Tako so na ogled dela z motivi svetovno znanih umetnikov dvajsetega stoletja, kot so Vasilij Kandinski, Fernando Botero, Giorgio De Chirico, Joan Miro, Henri Matisse, Paul Klee, Andy Warhol ..., ki so jim ob bok postavljeni mnogi znani italijanski umetniki.

Kar nas posebej navduši na razstavi, je občutek, kako neverjetno se lahko tapiserije približajo slikam in predvsem slogu omenjenih avtorjev. Barve, ki jih gledamo na ročno izdelanih tapiserijah, so tako rekoč identične tistim, ki so jih na svoje slike nanašali slikarji. Še to, cenejše parkirišče je ob avtobusni postaji na začetku Benetk, kjer je moč parkirati na uro in ne velja zgolj celodnevna tarifa. (Se nadaljuje)