Uredili cesto skozi Bohinjsko Bistrico

Besedilo: Andraž Sodja
Kategorija: Gorenjska / torek, 2. julij 2019 / 07:20

Dela, ki se ta čas odvijajo na državnih cestah v Kranju, na Bledu in v Bohinju, si je minuli petek ogledala tudi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. V Bohinju je slavnostno predala namenu tudi petstometrski odsek državne ceste skozi Bohinjsko Bistrico.

Bled – Ministrica Alenka Bratušek se je ob svojem obisku na Gorenjskem najprej ustavila v Kranju, kjer si je ogledala rekonstrukcijo križišča v Zgornjih Bitnjah, obnovo Delavskega mostu in križišča na Primskovem. V prostorih Občine Bled so ji predstavili projekt južne razbremenilne ceste, sledil je ogled gradbišča državne kolesarske povezave na odseku Bled–Obrne. V Bohinjski Bistrici je uradno predala namenu na novo urejen odsek ceste skozi naselje ter površine za peš­ce in avtobusno postajališče ob njem. Nato si je ogledala še gradbišča na cesti v Ribčevem Lazu, na cesti Bohinjsko jezero–Jereka in na cesti na Pokljuko, na katerih potekajo obnove.

Ministrica je v Bohinju slavnostno predala namenu tudi petstometrski odsek državne ceste skozi Bohinjsko Bistrico, z urejenimi napeljavami, pločniki, drevoredom in trgom, vreden okoli milijon evrov. Kot je ob tem povedala Bratuškova, se je ta projekt v Bohinju začel že pred njenim ministrovanjem. »Trenutno je v Bohinju v teku še vrsta pomembnih projektov, zato ob tem pozivam k potrpežljivosti, saj bo prišlo do oteženega prometa, a drugače se infrastrukture brez popolne zapore prometa ne da obnavljati. Verjamem pa, da bo po tem zadovoljstvo toliko večje. V zadnjih letih je obnov cestne infrastrukture več, saj je za ta namen zadnje tri leta več denarja.«

»Ker boljša infrastruktura predstavlja tudi večjo varnost v prometu, je ta zame še toliko bolj pomembna. V to kategorijo spadajo tudi kolesarske povezave, ki so moja osebna prioriteta. Veliko namreč govorimo o trajnostni mobilnosti, a za to je potrebna infrastruktura,« je dejala Bratuškova in dodala, da se obetajo v Bohinju še dodatne investicije v dotrajano infrastrukturo, med drugim tudi za dotrajan most pri cerkvi sv. Janeza Krstnika na Ribčevem Lazu. Tam bodo po pojasnilih namestnice direktorja direkcije za infrastrukturo Ljiljane Herga najverjetneje že v roku enega meseca zalili razpoke med konstrukcijo mosta in ograjo, saj je pogodba za nujna sanacijska dela že podpisana, za celovito sanacijo pa je že v pripravi projekt. »Da pa ne bo dvoma, most je varen za promet,« je še dodala ministrica. Na vprašanje, ali se Bohinju na račun Triglavskega narodnega parka obeta kaj več sredstev za infrastrukturne projekte, pa je Bratuškova zaključila: »Prepričana sem, da bomo pri pripravi proračuna morali upoštevati sklep državnega zbora, ki je bil soglasno sprejet. Ni razloga, da ministrstvo za okolje parkovnim občinam ne bi pomagalo tako, kot jim po zakonu gre. TNP je naš edini nacionalni park in dolžnost države je, da mu pomaga.«

Bolj kot hitrost pomembna varnost

V Kranju so na cestah ta čas odprta kar tri gradbišča, vsaj na dveh naj bi dela po zagotovilih končali v roku, je bila po ogledu gradbišč zadovoljna Alenka Bratušek. »Najdlje bo trajala obnova Delavskega mostu, predvidoma eno leto. Tu lahko pride tudi do zamud, saj bi se obnova lahko zavlekla za kakšen mesec,« je pojasnila in dodala, da se marsikaj pokaže šele takrat, ko se dela začnejo. »Bolj kot hitrost pa je pri teh stvareh pomembna varnost,« je poudarila in odgovorila tudi na očitke, da dela stojijo, saj na mostu večino časa ni videti delavcev: »Vidimo samo tisto, kar se dogaja na mostu, na začetku pa so dela potekala večinoma na konstrukciji pod mostom.« Zdaj so že stekla tudi dela na mostu, kjer obnavljajo kolesarsko stezo. Ob tem je uporabnike cest, na katerih potekajo dela, prosila za razumevanje, ker prihaja do motenj v prometu, potrebne so tudi popolne zapore. »A drugače cest ni mogoče obnavljati,« je opozorila in dodala, da se je treba zavedati, da bo po končani obnovi promet na teh delih precej bolj tekoč. Tudi na podlagi slabih izkušenj iz preteklosti je še obljubila, da bodo v prihodnje lokalne skupnosti pravočasno obveščali o predvidenih zaporah. Informativne table po njenih besedah namestijo, še preden se gradbišče odpre. Podžupan Janez Černe je prav tako poudaril, da je treba prebivalce pravočasno obveščati o zaporah. Upa, da poleti, ko je manj prometa, to ne bo pretirano vplivalo na potovalni čas.

Do konca leta odkup zemljišč

Na Bledu so ministrici predstavili projekt južne razbremenilne ceste. Gre za skoraj štirideset milijonov evrov vreden projekt, ki predvideva gradnjo 3,3 kilometra obvozne ceste, s katero bi promet proti Bohinju speljali mimo središča Bleda. Po besedah Alenke Bratušek so se s predstavniki občine dogovorili, da bodo do konca leta pripravili študijo, kako bi ta projekt lahko izpeljali po fazah. »Za prvi del je večina zemljišč že pridobljenih, v teku je še nekaj postopkov razlastitev,« je pojasnila in ob tem pozvala prebivalce, da razumejo, da je ta infrastruktura resnično pomembna in bo razbremenilna cesta v prvi vrsti olajšala življenje prav njim. »Na ministrstvu se trudimo, da bi ne glede na dodatne stroške ljudem ob novi cesti olajšali življenje oziroma da bo cesta čim manj učinkovala na njihova življenja.« Za prvi del je po njenih besedah pridobljenih že 85 odstotkov potrebnih zemljišč, v teku pa je po besedah župana Janeza Fajfarja še šest ali sedem razlastitev. Več težav pričakujejo na drugem delu predvidene ceste, in sicer od predora proti Bohinju. Zato so se na sestanku na Bledu dogovorili, da bosta oba občinska sveta, bohinjski in blejski, septembra sklicala skupno sejo, na kateri bodo prisotni tudi predstavniki ministrstva oziroma direkcije. »Pogledali bomo, kako lahko stvari uredimo tako, da ne pride do nekajletnih, da ne rečem desetletnih zamikov,« je razložila ministrica. Župan je ob tem poudaril, da ta čas na Bledu zaradi tranzitne ceste, speljane tik ob jezeru, vladajo nemogoče prometne razmere. »Zato bomo storili vse, kar je v naši moči, da bi ljudje spoznali, da je ta cesta res nujno potrebna.«

Na Bledu si je ministrica ogledala še gradnjo kolesarske steze, pri čemer je poudarila, da bodo morali znati poiskati, kako povezati dva največja turistična bisera v Sloveniji. »Sama sem si kot prioriteto v tem mandatu zastavila prav vzpostavitev čim več kolesarskih poti,« je poudarila in dodala, da je tudi sicer njihova prioriteta trajnostna mobilnost. Po županovih besedah jim je doslej že uspelo premagati nekaj težav, zadnja večja ovira ostaja Soteska, kjer še čakajo na soglasje republiške agencije za okolje. Verjame, da jim bo uspelo premagati tudi to oviro, saj je po njegovem absurd, da v tem času nimajo kolesarske povezave med tako izpostavljenima turističnima krajema, čeprav je med njima zgolj dvajset kilometrov.