Pri demenci ni receptov ...

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: GG Plus / sobota, 29. junij 2019 / 17:26

... je le osebni odnos, poudarja dr. Jana Mali, ki je v Domu dr. Franceta Bergelja vodila usposabljanje za celostno oskrbo stanovalcev z demenco. »Mi smo tisti, ki se prilagajamo osebi z demenco, lovimo trenutke, drobne delce. Demenca odvzame veliko ...«

Tako kot v vseh domovih starostnikov tudi v jeseniškem Domu dr. Franceta Bergelja živi veliko stanovalcev z demenco. Po besedah direktorice doma Mojce Pavšič pri njih nimajo posebnega varovanega oddelka, kjer bi stanovalci z demenco živeli ločeno. So pa pred leti uredili gospodinjsko enoto, v kateri je 13 sob, v njej pa živijo zlasti stanovalci z demenco. Enota je kot neke vrste dom, oskrba je prilagojena posameznikom, dejavnosti pa potekajo ves dan. Sicer pa stanovalci z začetno fazo demence živijo tudi v drugih sobah v domu, skupaj z drugimi stanovalci.

Za večje razumevanje demence in sprejemanje ljudi z demenco so v domu izvedli projekt Usposabljanje za celostno oskrbo stanovalcev z demenco in inovativni pristopi, ki je potekal od oktobra 2018 do maja 2019. Po besedah direktorice so se ga udeležili vsi zaposleni, poleg zdravstveno-negovalnega osebja tudi kuharice, vzdrževalci, zaposlene v pralnici, zaposlene na upravi, ki prav tako potrebujejo veščine in znanja za sporazumevanje s stanovalci, ki se soočajo z demenco. Na usposabljanje pa so povabili tudi sorodnike in – ne nazadnje – same stanovalce.

Usposabljanje je vodila izr. prof. dr. Jana Mali s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani. Kot je poudarila, je v Sloveniji po ocenah od 30 do 35 tisoč ljudi z demenco. Demenca je torej fenomen celotne družbe, ne le domov za starostnike. Je življenjska tema, s katero se bo slejkoprej srečal vsakdo med nami.

V ospredju obravnave človeka z demenco mora biti človek, posameznik, njegove potrebe, zmožnosti, sposobnosti, trenutno razpoloženje. »Tu ni receptov, je samo osebni odnos. Mi smo tisti, ki se prilagajamo osebi z demenco, lovimo trenutke, drobne delce. Demenca odvzame veliko sposobnosti, ne le spomin,« je poudarila.

Predvsem je pomembno, da osebo z demenco obravnavamo kot človeka, ne kot bolnika. Ker demenca močno vpliva na sposobnosti sporazumevanja, je pomembno, da človeku z demenco pri komunikaciji pomagamo. Na usposabljanju so se zaposleni učili, kako na pravi način, s pravimi vprašanji pristopijo k stanovalcem z demenco in se pogovarjajo z njimi. Obenem so zaposleni razmišljali o inovativnih načinih dela s stanovalci z demenco.

Po besedah Mojce Pavšič so k usposabljanju povabili tudi svojce. »Res si prizadevamo, da bi bili svojci vključeni, in povabimo jih, da se pridružijo oskrbi. Ne nazadnje so oni tisti, ki so pred prihodom v dom skrbeli za svojca z demenco in ga najbolje poznajo. Obenem pa jim želimo dati podporo, da se soočijo s svojimi stiskami, ki jih doživljajo ob svojcu z demenco,« je poudarila. V celoten proces pa so vključili tudi same stanovalce z demenco, saj je še posebno pomembno, da ohranjamo njihovo identiteto in človeško vrednost.