Orwellova podoba totalitarne prihodnosti

V mestu Motihari v indijski državi Bihar se je 25. 6. 1903 rodil angleški pisatelj Georg Orwell, ki je s svojimi napovedmi prihodnosti pretresal svet. Njegovi glavni literarni deli sta romana Živalska farma (1945) in 1984 (1949). Lik Velikega brata, vsemogočnega in nenehnega nadzornika človekovega življenja, je postal prispodoba mračne svetovne totalitarne skupnosti manipuliranih posameznikov.

Obiskoval je fakulteto v Etonu v Angliji. V mladih letih je opravil vudujski obred proti nekemu fantu, ki je bil večji od njega in ga je kar naprej nadlegoval ter ustrahoval. Kmalu nato si je fant zlomil nogo in je nekaj mesecev po poškodbi umrl zaradi neozdravljive bolezni. To je tako močno prevzelo in prestrašilo bodočega pisatelja Živalske farme in antiutopije 1984, da je svoje ime in priimek Eric Arthur Blair spremenil v umetniško ime Georg Orwell, po katerem je bolj znan. To je storil predvsem iz strahu, da bi mu kdo hotel zadati kaj neprijetnega z enakim prijemom črne magije.

Nekaj let je delal kot policist v Burmi. Resno je začel pisati, ko je končal svoja potepanja po Franciji in Angliji. Doživetja je opisal v knjigi Na robu in na dnu v Parizu in Londonu. Dosti njegovih kasnejših del so oblikovali neortodoksni socialistični nazori. Takšni sta knjigi Pot v Wigan in Počastitev Katalonije, ki jo je napisal po tem, ko je bil ranjen v španski državljanski vojni.

Orwell je pri nas najbolj znan po futurističnem romanu z naslovom 1984, v katerem slika mračno podobo totalitarne prihodnosti. Napovedoval je čas, v katerem bo imel Veliki brat vsa dogajanja pod svojim nadzorom, ko ne bo samo spremljal in prisluškoval svojim podložnikom, ampak tudi po svoji všečnosti pisal in oblikoval za nazaj tudi zgodovino. Samo tisto, kar je zapisano, ostane, totalitarizem pa je lahko spreminjal za nazaj tudi slike in časopise … Morda je Orwellovo najbolj priljubljeno delo alegorična zgodba Živalska farma, ki so jo upodobili tudi v risanem filmu.

* Orwellova misel: »Enako velja za socializem in katoliško vero. Najslabša priporočila za oboje so njuni privrženci.

Iskrice in izreki

Naše znanje na področju duhovnosti je manjše od Ptolemejevega znanja astronomije. (John Templeton)

Kolikor bolj upoštevamo čas, toliko bolj nam je žal, ker ga nimamo dovolj; kolikor bolj nerazumno ga trošimo, toliko bolj se nam zdi, da ga imamo na pretek. (Giacomo Leopardi)

Nič nima povedati, toda da to spoznate, ga morate dolgo poslušati. (Hippolyte Taine)

Smeh ni greh

»Nesramno!« se pritožuje turistka v hotelu. »Dali ste mi sobo, katere okno je obrnjeno v stavbo, kjer se gol moški ves čas razkazuje!« Receptor pogleda skozi okno: »Saj ni tako hudo. Moškega se vidi samo do pasu.« – »Seveda, če pa stopite na mizo in se nagnete v levo in naprej, ga lahko vidite celega.«

Pri krznarju: »Ali ta plašč iz lisičjega krzna res ne prepušča vode?« – »Zagotovo! Ste že kdaj videli lisice z dežniki letati po gozdu?«