Preveč delam

Besedilo: Janez Logar
Kategorija: Nasveti / četrtek, 27. junij 2019 / 13:55

Težko vzdržujemo pravo količino dela. Včasih so morali zelo veliko delati, da so preživeli. Danes je to seveda zelo drugače. Produktivnost družbe je močno narasla in v prihodnje bo še veliko bolj. Torej bomo v povprečju še manj delali. Če se ozremo dvesto let nazaj, se delavniki stalno skrajšujejo. Morda je pri nas izjema zadnjih dvajset let. Družba nas spodbuja, naj veliko delamo. Konkurenca na trgu je velika in menimo, da bomo z več dela rešili službe, podjetja, kmetije, sebe in družine. Jezimo se na delodajalce, ker nam nalagajo preveč dela. Novih zahtev kar ni in ni konec. Še popoldan in zvečer gledamo elektronsko pošto. Delo je častno, delu vsa čast in oblast, so nas učili, počitek je za mrtve, brez dela ni jela, ali delaj in imej ali pa izgini, da te ni … Že danes poznamo izraz izgorelost – rečemo, da je preveč delal, da je pretiraval, da bi moral sam zase poskrbeti, da mora pa že vsak zase vedeti, kje je meja. Bolj malo nam pomaga, če odkrijemo vzroke za to nesmiselno početje. Kruto dejstvo je le, da človek s pretiranim delom škodi samemu sebi. In posledično še ljudem, s katerimi živi in za katere se tako zelo trudi. Vsaj tako pravi. S pretiravanjem uničuje svoje zdravje in odnose. Problemček je v tem, ker to ugotovimo precej pozno.

Ves čas premišljuje, da še ni postoril vsega in zato mora še več delati. Na koncu dneva, meseca, leta je utrujen. Počuti se nemočnega in to boli. Hkrati čuti, da ne živi svojega življenja. Kakšna škoda! To pretiravanje je izključno njegovo in ne stvar njegove službe. Ne bo prav veliko pomagalo, če ga žena, otroci, celo nadrejeni, prepričujejo, naj manj dela. Ta njegov notranji motor deluje neodvisno od razuma in je v njem. Lahko pogleda v ta motor in ga spremeni sebi v dobro. Kaj lahko stori? Torej »nekaj« je v njem, ki se ne more ustaviti. »Nekaj« mu govori, da še ni delal dovolj in da mora nadaljevati. Ta njegova prisila ne prihaja od zunaj, temveč od znotraj.

Ko pride misel, da nisi delal dovolj, jo je treba začutiti v telesu. Da, v telesu. Npr. čuden pritisk kjerkoli že. Nato nežno položi svojo roko na ta del telesa in mu daj vedeti, da ga slišiš in da si z njim. Ta »nekaj«, ki pravi, da nisi delal dovolj, in spremljajoči telesni občutek, je treba prijazno pozdraviti. Reci mu živijo. Bodi z njim. Del v tebi, ki te priganja k več dela, je zaskrbljen. Postani radoveden. Vprašaj ga. Odgovor bo prišel prek drugih telesnih občutij. Zelo verjetno se bo občutek, da je treba več delati, začel v telesu sproščati. Nato se bo dalo dihati. Z več vaje in z nadaljnjim odkrivanjem svojih globin pridejo dobrodošle spremembe. So še druge stvari, ki jih nosimo v sebi in vplivajo na naše delo in izgorelost. Nihče drug ne more poskrbeti zame, če sam ne bom. Delo je naša pravica, vendar moramo v njem uživati. Prek dela lahko izrazimo svoje talente, ne smemo pa postati njegov suženj.