Cesarska listina je spet med Žirovci

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 24. junij 2019 / 07:40

Avstrijski cesar Ferdinand I. je leta 1840 tedanji Občini Žiri podelil pravico do treh letnih sejmov z živim blagom, kar je zapisal v listino, ki so jo restavrirano minulo soboto ob Poletni muzejski noči razgrnili in predstavili v Muzeju Žiri.

Letošnja Poletna muzejska noč je bila gotovo nekaj posebnega za Žirovce, ki so si z zanimanjem ogledali restavrirano cesarsko listino Občine Žiri. Originalna listina, ki jo je tedanji Občini Žiri 17. julija 1840 podelil avstrijski cesar Ferdinand I., je bila namreč kar nekaj časa za javnost izgubljena, lani pa je spet našla in je sedaj shranjena tam, kamor sodi. To pa je v Kulturno središče Stare Žiri oziroma v žirovski muzej.

Zaradi občutljivosti listine so restavrirano na ogled postavili le dva dneva, minulo soboto in nedeljo, ob tem pa so kot uvod v sobotno Poletno muzejsko noč predstavitev liste popestrili tudi s predavanjem. Pismo avstrijskega cesarja Ferdinanda I. je zbranim najprej prebral Rok Klemenčič, v njem pa je bilo Občini Žiri nazorno zapisano javno priznanje pravice prirejanja sejmov s pravico tržnih redov in običajev. Pri tem jih nihče ne sme ovirati.

Kot je v knjigi Žirovski besednjak napisal Miha Naglič, je za Žirovce to gotovo najimenitnejša listina, ki so jo kadarkoli prejeli od najvišje oblasti, vendar pa dolgo niso vedeli, kjer originalna listina sploh je.

»Cesarska listina je bila do leta 1944 shranjena v občinskem arhivu. Takrat je ta pogorel in od takrat naprej pot listine ni čisto jasna. Okoli leta 2000, ko je o tej listini izšel članek Rada Jana, jo je imel Lojze Gregorač iz Žirov. Potem je on umrl, nekaj skrivnosti o tem, kaj se je dogajalo z listino, pa je v grob odnesel Tone Beovič, ki je bil član muzejskega društva. On je namreč uredil vse, da je žirovski muzej za simbolično ceno odkupil listino,« je povedal predsedniki Muzejskega društva Žiri Alojz Demšar, ki se zaveda velike vrednosti cesarjevega dokumenta. »Listina, ki je prišla od najvišje oblasti, od cesarja, je za nas vsekakor pomembna, saj je dokaz, da se je cesar spomnil tudi na Žiri. Listina bo sedaj spravljena v Muzeju Žiri, saj je last muzejskega društva. Seveda jo bomo ob posebnih priložnostih še razstavili, prav tako bo na voljo tistim, ki takšne dokumente proučujejo,« je še pojasnil Alojz Demšar, kako je potekalo restavratorstvo listine pa je zbranim na sobotni prireditvi v žirovskem muzeju pojasnila vodja centra za restavriranje in konzerviranje Arhiva Republike Slovenije Jedert Vodopivec.

»Listina, ki smo jo dobili v restavratorstvo, ni bila kaj dosti poškodovana, bolj poškodovan je bil pečat. Ta je bil odstopljen in zdrobljen ter že malce deformiran. Treba ga je bilo poravnati in zložiti skupaj, kar je bil za nas zanimiv in zahteven restavratorski poseg,« je povedala Jedert Vodopivec in dodala, da so listino s pečatom dobili lani novembra, vendar so se odločili, da delo preložijo na pomlad, saj pergamentni papir pri obdelavi zahteva ustrezno vlago. »Obdelavo smo začeli marca in po dveh mesecih smo delo zaključili. Seveda imamo kar nekaj izkušenj z obdelavo različnih listin, tudi starejših, toda treba je bilo razmisliti, kako listino čim bolje poravnati in zlasti kako obnoviti žig. Pergamentnih listin obstaja kar nekaj, je pa redko, da se tako pomembna listina najde zunaj arhivov,« je še povedala Jedert Vodopivec, ki je zbranim razložila tudi nekaj zanimivih skrivnosti restavratorstva.