Letos se obeta povprečna letina žit

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 24. junij 2019 / 11:37

»Letina žit letos glede na vreme in vse druge probleme niti ne bo tako slaba – ne bo rekordna, bo pa povprečna. Med pridelovalci bodo precejšnje razlike, odvisno od tega, ali so pravočasno izvedli vse tehnološke ukrepe,« je na torkovem srečanju pridelovalcev žit dejala Marija Kalan iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj.

Zgornje Bitnje – Oddelek za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj je v torek na Šifrerjevi njivi v Zgornjih Bitnjah pripravil že tradicionalno srečanje pridelovalcev žit in ogled poskusa z ozimnimi žiti. Kot je povedala Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v kranjskem zavodu, so gorenjski kmetje po podatkih iz zbirnih vlog z žiti zasejali okoli 2200 hektarjev njiv, od tega veliko večino, več kot 95 odstotkov, z ozimnimi žiti. Površina, na katerih rastejo žita, je po obsegu na lanski ravni in predstavlja približno četrtino vseh njiv. V setvenem kolobarju je največ ječmena – 820 hektarjev, pšenice – 550 hektarjev in tritikale – 320 hektarjev. Žita pridelujejo ravninske kmetije, ki imajo zadosti njiv. Največ jih sejejo za krmljenje goveda, vse več pa je tudi takih, ki jih v okviru dopolnilnih dejavnosti meljejo v moko, moko pa potlej prodajajo ali jo uporabljajo za peko krušnih izdelkov in izdelavo testenin.

Težavni pridelovalni pogoji

In kakšni so bili v letošnji sezoni pogoji za pridelovanje žit? Kot je povedala Marija Kalan, so pridelovalci večino ozimnih žit posejali oktobra, ko so bili dobri pogoji za vznik. Zima je bila nadpovprečno topla, dokaj suha in praktično brez snežne odeje, v takšnih razmerah so ostala žita zelena in niso povsem obmirovala v rasti. Februarja in marca je bilo malo padavin, kar je slabo vplivalo na razraščanje žit. Maj je bil nekaj posebnega, z obilico padavin in dokaj nizkimi temperaturami ni bil najbolj ugoden za ozimna žita. Kar zadeva zatiranje plevelov, ki lahko v žitih zmanjšajo pridelek tudi za trideset odstotkov, sta suha februar in marec omogočila prečesavanje žit s česali, kemično zatiranje plevelov pa je bilo zaradi vremena težko izvesti v najbolj primernem času. Mnogo manj problemov s pleveli je bilo na njivah, kjer so jih zatirali že jeseni. »Letošnje leto je bilo posebno tudi glede varstva žit pred boleznimi in škodljivci. Do konca aprila bolezni nismo opazili, potlej smo na ječmenu najprej opazili listno pegavost, na pšenici in tritikali pa septorijo,« je dejala Kalanova in dodala, da je bil najprimernejši čas za prvo tretiranje žit proti glivičnim boleznim v prvih dneh maja. Prvo tretiranje je žita varovalo pred okužbo do konca maja, v začetku junija, ko se je na ječmenu že začela pojavljati ramularijska pegavost, na pšenici in tritikali pa septorija in ponekod tudi pepelasta plesen, pa je bil čas za drugo škropljenje s fungicidi. Hladen in deževen maj je v razvoju močno zadržal žitnega strgača, tako da letos s tem škodljivcem ni bilo večjih težav.

Začetek žetve brez večjega zamika

Kakšna letina žit se obeta letos? »Letina glede na vreme in vse druge probleme niti ne bo tako slaba – ne bo rekordna, bo pa povprečna. Že več let pa opažamo, da je zelo odvisna od tega, ali so pridelovalci pravočasno izvedli vse tehnološke ukrepe,« je dejala Marija Kalan in pridelovalcem svetovala zatiranje plevelov že v jesenskem času in po možnosti tudi prečesavanje žit februarja ali marca. Kar zadeva žetev, ne bo tolikšnega zamika, kot se je zdelo po slabem majskem vremenu. Ječmen naj bi začeli žeti v začetku oziroma v prvi polovici julija, pšenico in tritikalo pa ob koncu julija ali v začetku avgusta.

Siliranje žita

Franc Pavlin, specialist za živinorejo v kranjskem kmetijsko-gozdarskem zavodu, je pridelovalcem predstavil uporabo žit v prehrani živine. Kot je dejal, na gorenjskih kmetijah žito uporabljajo predvsem za potrebe govedoreje. V večini primerov žitno zrnje uporabljajo za pripravo krmnih mešanic, manj znana in uveljavljena pa je možnost siliranja celotnih rastlin žit v času voščene zrelosti. Na kmetijah se za to odločajo bolj malo, odločajo pa se predvsem v primerih, ko na podlagi (bolj slabe) prve ali druge košnje trave ugotovijo, da jim bo primanjkovalo krme in bi s siliranjem žita lahko nadomestili izpad krme. Za siliranje je od vseh vrst žit najprimernejši ječmen, nekoliko manj pšenica, deloma tudi tritikala, siliranje pa poteka podobno kot pri koruzi. Žitna silaža je po hranilni vrednosti zelo podobna travni silaži in nekoliko slabša od koruzne silaže. Pri koruzni silaži je povprečni pridelek petdeset ton na hektar, pri žitni je precej manjši, od 25 do 35 ton, vendar je po siliranju žita možno njive zasejati še z enim posevkom. Za živinorejce je zelo pomembna tudi žitna slama, uporabljajo jo za krmo in za nastilj, na trgu pa dosega skoraj enako ceno kot seno.