Prodana tudi Abanka

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 21. junij 2019 / 07:21

SDH je v sredo podal soglasje k prodaji Abanke, k čemur se je Slovenija zavezala Evropski komisiji zaradi državne pomoči pri sanaciji banke. Končuje se tudi privatizacija NLB.

SDH prodal Abanko

Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) je v sredo presekal ugibanja zadnjih dni glede prodaje Abanke, h kateri se je Slovenija zavezala Evropski komisiji v zameno za odobreno državno pomoč banki v letih 2013 in 2014. Nadzorni svet SDH je namreč podal soglasje k prodaji stoodstotnega deleža Abanke najugodnejšemu ponudniku, to je Novi KBM, ki je v lasti ameriškega sklada Apollo. Pogodbo so podpisali že včeraj. Za nakup se je sicer med drugim potegovala tudi madžarska banka OTP. Država je sicer za sanacijo Abanke Vipa in Banke Celje, ki sta se kasneje združili v Abanko, namenila 781 milijonov evrov. Z ministrstva za finance so ob tem sporočili, da bo deset odstotkov kupnine namenjene za demografski rezervni sklad, devetdeset odstotkov pa za zniževanje javnega dolga. Nova KBM in Abanka bosta imeli skupaj okoli 22,5-odstotni tržni delež in okoli 8,7 milijarde evrov bilančne vsote, kar je zelo blizu bilančni vsoti največje slovenske banke NLB (8,81 milijarde evrov), katere privatizacijski postopek se bo predvidoma končal jutri. Država, ki bo v NLB ohranila 25 odstotkov plus ena delnica, je za desetodstotni delež delnic, ki je bil še naprodaj, iztržila 109,5 milijona evrov, ob tem bo letos prejela še 123,8 milijona evrov dividend, ki pripadajo prodanim delnicam. Država bo tako s privatizacijo NLB in dividendami od leta 2015 do letos iztržila skupaj 1,21 milijarde evrov, od tega 779 milijonov evrov v dveh krogih prodaje 75 odstotkov NLB minus ena delnica, 428,1 milijona evrov pa od dividend. Na drugi strani je država za sanacijo banke konec leta 2013 namenila 1,55 milijarde evrov.

Sindikat ovadil ministra

Sindikat vojakov Slovenije (SVS) in njegov predsednik Gvido Novak sta v sredo vložila kazensko ovadbo in zasebno tožbo zoper ministra za obrambo Karla Erjavca, ki ga danes v parlamentu čaka glasovanje o interpelaciji, vloženi s strani SDS, podpirajo pa jo tudi v NSi in SNS. Kot so sporočili iz SVS, so ovadbo vložili zaradi domnevnih kršitev sindikalnih pravic, zlorabe uradnega položaja in nevestnega dela v službi. »Zaupanje v ministra smo izgubili že pred časom, zaradi krnjenja ugleda Sindikata vojakov Slovenije in njegovega predsednika, Slovenske vojske in njenih pripadnikov moramo na sodišče, da dokažemo, da dejanja in širjenje neresnic ministra za obrambo Karla Erjavca niso sprejemljiva,« so sporočili iz sindikata, v katerem so prepričani, da bodo na sodiščih dokazali, da so ministrova dejanja kazniva. Erjavec je razložil, da z vsebino ovadbe in tožbe, za kateri je izvedel iz medijev, ni seznanjen. Ob tem je presenečen »nad intenzivnostjo neosnovanih obtoževanj« sindikata in Novaka ter dejstvom, da je bila poteza storjena dva dni pred obravnavo interpelacije v državnem zboru. Na obrambnem ministrstvu ob tem poudarjajo, da SVS nikakor niso bile kršene sindikalne pravice, je pa sindikat s svojimi ravnanji večkrat presegel obseg in vsebine sindikalnega delovanja, zaradi česar mu je bila tudi odpovedana pogodba o zagotavljanju pogojev za delovanje. »Kljub odpovedi pogodbe sindikalni dialog s Sindikatom vojakov Slovenije nemoteno poteka,« so navedli na ministrstvu.

Po velikem požaru v Fragmatu

Pred dobrim tednom je izbruhnil velik požar na obratu proizvajalca izolacijskih materialov in embalaže Fragmat v industrijski coni Podskrajnik pri Cerknici, ki je povzročil ogromno gmotno škodo, saj je nova tovarna, ki je bila leta 2012 zgrajena za dvajset milijonov evrov, povsem uničena. Poleg tega je zgorelo za približno pet milijonov evrov repromateriala in izdelkov, velika bo tudi škoda zaradi izpada proizvodnje. Medtem ko v največjem proizvajalcu stirodurja v Sloveniji na kriznih sestankih še premlevajo, kako naprej, pa so lokalni prebivalci ta teden izvedeli, da okolje zaradi požara ni bilo onesnaženo. Tako prekuhavanje pitne vode ni potrebno, znova sta dovoljeni košnja in paša krav in drobnice, tudi sibirske borovnice, ki so namenjene na trg, so neoporečne.

Nič več zbiranja zamaškov

V koroškem podjetju MPI Reciklaža, enem vodilnih pri prevzemanju plastičnih zamaškov, bodo v kratkem prenehali prevzemati zamaške. Prevzem zamaškov bo potekal le še naslednji mesec. »Glavni razlog, da jih bomo prenehali zbirati, je sprememba tehnologije predelave plastičnih izdelkov, ki nam ne omogoča več ustrezne predelave plastičnih zamaškov,« je podjetje razložilo organizatorjem zbiranja zamaškov. Podjetje je sicer od leta 2007 prevzelo in predelalo skoraj 3400 ton zamaškov in tako doniralo skoraj 950 tisoč evrov za ljudi v stiski.