Skupinska fotografija pred Napoleonovo letno rezidenco, vilo v San Martinu

Mali veliki mož

Toskana in otok Elba (2)

Nastanjeni smo bili v hotelu Borgo degli Olivi v Riotortu. Po zajtrku smo se odpeljali do Piombina, se vkrcali na trajekt in odpluli na Elbo, največji toskanski otok. Notranjost otoka obiskovalca prijetno preseneti. Visoki gorski vrhovi, panoramske ceste in idilična mesteca s promenadami so pravi raj za ljubitelje oddiha in sproščanja, tudi rekreacije. Srečali smo veliko kolesarjev oziroma turistov na gorskih kolesih.

Elba pa je znana tudi po znamenitem francoskem možu Napoleonu Bonapartu. Na otoku je preživljal ujetništvo in tokrat je beseda tekla predvsem o njem. Leta 1814 so ga Francozi, siti vojn brez uspeha, silili, naj sklene mir s sovražnikom. Cesar se na prošnje ni odzval, bil je poražen in pregnan na Elbo.

Po izkrcanju v mestu Portoferraio smo si izletniki ogledali Napoleonovo vilo v San Martinu in se nato odpeljali na vzhodno obalo, kjer smo se seznanili z otoškimi minerali.

Vila je bila Napoleonova poletna rezidenca in je oddaljena od Portoferraia dobrih pet kilometrov. Pričakala nas je veličastna arhitektura, a ko se odpraviš za stavbo, pustiš pompozni vhod za seboj, se malo povzpneš med drevesi, prideš do dela, ko se lahko sprehodiš skozi prostore z razstavljenimi kosi pohištva, slikami in še čim, kar pripoveduje zanimivo zgodbo moža, ki ga pozna malodane ves svet.

Izvedeli smo še, da se je Napoleon tu počutil precej nekoristnega. Leta 1815 je pobegnil z Elbe, ko pa se je ponovno znašel v izgnanstvu, takrat na otoku Sveta Helena, pa ga je na njem ujela tudi smrt. Umrl je leta 1821 – star 51 let. So ga zastrupili ali je umrl zaradi težav z želodcem? Mogoče je oboje.

Po ogledu letne rezidence, kjer »mali veliki mož« ni preživljal ravno veliko časa, smo se odpeljali do Porta Azzurra. Najprej sta bila na vrsti sladoled in kava, potem pa si je lahko, kdor je hotel, ogledal še muzej mineralov. Popeljali smo se tudi z vlakcem in v kratki vožnji skozi rov prisluhnili razlagi ter spoznavali rudarsko življenje in rudo v teh krajih. Ženske pa smo najbolj uživale ob ogledovanju nakita, si privoščile kakšen manjši nakup in spoznavale njihov zeleni mineral malahit, na katerega so izjemno ponosni in je tipičen za Elbo.

(Nadaljevanje prihodnjič)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / sreda, 12. april 2023 / 14:47

Gledališče je, ki širi obzorja

Ni bilo plapolajočih zastav kot na športnih dogodkih ali zborovanjih v tak ali drugačen namen, morda protestih. Bili pa so dolgi in iskreni aplavzi nagrajenkam in nagrajencem ter v dneh od...

Objavljeno na isti dan


Rekreacija / / 17:47

Jahanje – rekreacija za dušo in telo

»Kdor aktivno jaha, ve, kakšne bolečine v mišicah so lahko že po polurnem treningu dresure. Inštruktorji pogosto slišimo komentarje, kako je jahanje enostavno, saj samo sediš in že gre. Kam gre in kak...

Razvedrilo / / 17:45

Neverjeten občutek

Na Gorenjskem imamo eno prvih profesionalnih skupin v žongliranju v Sloveniji. Večina je že slišala za Čupakabro, njeni nastopi pa so iz leta v leto bolj priljubljeni. Tokrat so dobili obisk z Japonsk...

Nasveti / / 17:44

Morje

Še vzdihljaj ali dva in počitnice bodo za nami. Večina konča z dopustom po 15. avgustu. Tudi srednješolski učitelji se tedaj vrnemo v šolo. Imam problem z dopustom. Preveč ga imam in vedno...

Kronika / / 17:43

V gorah umrlo že enajst planincev

Mojstrana – V soboto popoldan je v plezalni smeri Milijarde v Rjavini nad Mojstrano prišlo do tragičnega padca dveh plezalcev, ki sta obvisela v navezi. Iz Uprave RS za zaščito in reševanje so spor...

Rekreacija / / 17:42

Greben dušnega miru

Prvi Vogel (2181 m) – Srednji Vogel (2226 m) – Zadnji Vogel (2327 m) – Greben nad obljudeno potjo, ki vodi proti koči na Prehodavcih. Blizu, a dovolj daleč, da se v svetu brez markacij naužijemo dušne...