Del študentov Fakultete za arhitekturo, ki so se lotili proučevanja somestja Kamnik, Mengeš, Domžale in Trzin.

Od letališča do kulturne četrti

Študenti arhitekture in urbanizma so obravnavali somestje Kamnika, Mengša, Domžal in Trzina.

Ljubljana – Nedavno je na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani potekalo odprtje pregledne letne razstave, na kateri so študenti arhitekture in urbanizma ter študenti iz Nemčije in Češke, ki sodelujejo v programu Erasmus, obravnavali somestje Kamnika, Mengša, Domžal in Trzina pod naslovom So: mesta / je podeželje.

V projektu, ki ga je okoli štirideset študentov pripravljalo celo študijsko leto, so obravnavali različna območja in teme trajnostnega razvoja, od prenove posameznih stavb do oblikovanja celostnih sosesk.

Tako so se denimo v Mengšu lotili urejanja neposeljenega območja med obvoznico in naseljem, v Kamniku pa so med drugim raziskovali možnosti razvoja športnega letališča, kulturne četrti na območju nekdanje smodnišnice in vzpostavitve centra za krožno gospodarstvo na področju Svilanita.

»Realen projekt nastaja v biroju, med študijem pa se nam zdi pomembneje, da študenti odkrivajo nove svetove, da gredo izven ustaljenih okvirjev in na ta način zberejo dobre ideje, kijih vrnejo v prostor,« nam je povedal Kamničan Sinan Mihelčič, eden od dveh asistentov, ki sta pri projektu, ki je potekal v okviru seminarja profesorice mag. Polone Filipič, študente vodila skozi projekt.

Kot nam je dodal Mihelčič, je eden od ciljev projekta poleg spodbude k razpravi tudi spodbuda k sodelovanju med občinami. »Plod sodelovanja med občinami, ki vsekakor obstaja, so nekateri dobri projekti, vendar pa sodelovanja ni nikdar preveč, še zlasti ker je to področje tesno povezano in odločitve, sprejete na enem delu, vplivajo na celotno področje,« je povedal Mihelčič.

Na Fakulteti za arhitekturo so se celostne obravnave tega kompleksnega področja lotili prvič, v pomoč pa so jim bili tudi občinske uprave vseh štirih občin. V vsaki od obravnavanih občin nameravajo jeseni projekt tudi predstaviti, nadejajo pa se, da bo morda kakšno seme, ki so ga s projektom zasejali, padlo na plodna tla.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamnik / petek, 29. november 2019 / 09:16

Maistrovi borci dobili svoj spomenik

Ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra, so v generalovem rojstnem mestu Kamniku pripravili slovesnost, ob tem pa odkrili tudi spomenik petdesetim Maistrovim borcem s Kamniškega. Slovesnost je bil...

Objavljeno na isti dan


Kronika / torek, 4. februar 2020 / 14:08

Kako se je deskar poškodoval?

Kranjska Gora – V petek zvečer so na kranjskogorskem smučišču našli nezavestnega deskarja s poškodbami na glavi. Na Policijski upravi Kranj so razložili, da je deskar ob 20.45 nezavesten obležal po...

Razvedrilo / torek, 4. februar 2020 / 18:41

Plesna nevihta v Trainu

Kranj – V soboto, 8. februarja, bo ob 21. uri v Trainstation Subartu koncert zasedbe Cheap House. Štiričlanska zasedba prihaja iz Strasbourga, njeni vplivi segajo vse do zahodne Afrike, središča no...

Kranj / torek, 4. februar 2020 / 18:40

Terrafolk Violin Duo v Stolpu Škrlovec

Kranj – V soboto, 8. februarja, bo ob 14. uri v Stolpu Škrlovec koncert Terrafolk Violin Dua, ki ga sestavljata Bojan Cvetrežnik in Barja Drnovšek. Gre za glasbenika, mojstra na violini, kontrabasu...

Mularija / torek, 4. februar 2020 / 18:40

O prilagajanju na podnebne spremembe

V okviru projekta Skupaj za Alpe bo javni zavod Triglavski narodni park (TNP) letos glavno pozornost namenil ozaveščanju o prilagajanju in blaženju podnebnih sprememb ter pomenu ohranjanja biotske...

Mularija / torek, 4. februar 2020 / 18:39

Morali improvizirati

V Prešernovem gledališču v Kranju se je v soboto odvijala območna revija plesnih skupin Hopla, na kateri se je s svojimi plesnimi miniaturami predstavilo dvanajst plesnih skupin.