Del študentov Fakultete za arhitekturo, ki so se lotili proučevanja somestja Kamnik, Mengeš, Domžale in Trzin.

Od letališča do kulturne četrti

Študenti arhitekture in urbanizma so obravnavali somestje Kamnika, Mengša, Domžal in Trzina.

Ljubljana – Nedavno je na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani potekalo odprtje pregledne letne razstave, na kateri so študenti arhitekture in urbanizma ter študenti iz Nemčije in Češke, ki sodelujejo v programu Erasmus, obravnavali somestje Kamnika, Mengša, Domžal in Trzina pod naslovom So: mesta / je podeželje.

V projektu, ki ga je okoli štirideset študentov pripravljalo celo študijsko leto, so obravnavali različna območja in teme trajnostnega razvoja, od prenove posameznih stavb do oblikovanja celostnih sosesk.

Tako so se denimo v Mengšu lotili urejanja neposeljenega območja med obvoznico in naseljem, v Kamniku pa so med drugim raziskovali možnosti razvoja športnega letališča, kulturne četrti na območju nekdanje smodnišnice in vzpostavitve centra za krožno gospodarstvo na področju Svilanita.

»Realen projekt nastaja v biroju, med študijem pa se nam zdi pomembneje, da študenti odkrivajo nove svetove, da gredo izven ustaljenih okvirjev in na ta način zberejo dobre ideje, kijih vrnejo v prostor,« nam je povedal Kamničan Sinan Mihelčič, eden od dveh asistentov, ki sta pri projektu, ki je potekal v okviru seminarja profesorice mag. Polone Filipič, študente vodila skozi projekt.

Kot nam je dodal Mihelčič, je eden od ciljev projekta poleg spodbude k razpravi tudi spodbuda k sodelovanju med občinami. »Plod sodelovanja med občinami, ki vsekakor obstaja, so nekateri dobri projekti, vendar pa sodelovanja ni nikdar preveč, še zlasti ker je to področje tesno povezano in odločitve, sprejete na enem delu, vplivajo na celotno področje,« je povedal Mihelčič.

Na Fakulteti za arhitekturo so se celostne obravnave tega kompleksnega področja lotili prvič, v pomoč pa so jim bili tudi občinske uprave vseh štirih občin. V vsaki od obravnavanih občin nameravajo jeseni projekt tudi predstaviti, nadejajo pa se, da bo morda kakšno seme, ki so ga s projektom zasejali, padlo na plodna tla.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / sreda, 11. marec 2009 / 07:00

Anketa: Blazno resno uspešnica

Gledalci so se v soboto zvečer v Prešernovem gledališču na premieri družinske komedije Blazno resno o seksu neizmerno zabavali. "Predstava je všečna in bo zagotovo nasmejala tako številne slovenske ml...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / nedelja, 29. januar 2017 / 12:17

Slovenska zgodovina

»'Pozdravljena, jugoslovanska vojska, na osvobojeni slovenski zemlji,' je 9. maja 1945 – ob osvoboditvi Ljubljane – zapisal duhovnik in pisatelj Fran Saleški Finžgar. 'Pridi z oljkovo mladiko miru,...

Zanimivosti / nedelja, 29. januar 2017 / 12:14

Ledeni Peričnik

Čarobna zimska podoba v led okovanega slapa Peričnik je dokaz, da ledeniška dolina Vrat upravičeno sodi med najlepše in najbolj markantne slovenske – pa tudi svetovne – naravne znamenitosti. Slap z...

Zanimivosti / nedelja, 29. januar 2017 / 12:13

Skakalni vikend v Zakopanah

Tako kot v naši deželi sodijo tudi na Poljskem smučarski skoki med ene izmed najbolj priljubljenih športov. Rdeče morje navdušenih domačih navijačev je v Zakopanah vzneseno valovilo ob uspehih svoj...

Nasveti / nedelja, 29. januar 2017 / 12:10

Fanny, to se za žensko ne spodobi!

... Maja bo minilo 170 let od smrti nemške romantične skladateljice Fanny Mendelssohn Bartholdy, pozneje Hensel, dolga leta neznane in zatajene. Bila je štiri leta starejša sestra Felixa Mendelssoh...

GG Plus / nedelja, 29. januar 2017 / 12:06

Pavel Knobel – »bukve iz Kranja, polne drekanja«

Marsikdo bo zastrigel z ušesi ob podatku, da je bil Pavel Knobel prvi slovenski pesnik. Če nam je všeč ali ne, drži, da je izdal leta 1801 prvo slovensko samostojno zbirko posvetnih pesmi z naslovo...