Bled v Andaluziji

Smo štiriperesna deteljica vseh starosti, namenjena iz Malage v Belmadeno, eno največjih letovišč na Costi de Sol. Ko vozimo proti morju, ki se že obliva z barvo večera, nas žeja zaustavi pred majhno krčmo, ki je po izvesku sodeč kolumbijska. Na terasi se glasno govorjenje zliva z zvoki velikega televizorja, kjer se na ekranu podijo za žogo. Dobimo pijačo in kot prave Kranjice stegnemo roke s kozarci v zrak, da zazvenči, in vzkliknemo na zdravje. Slika na ekranu se spremeni, kot bi izrekle učinkovit čiračara: prikaže se nam »otok bleški, kinč nebeški«, me pa dvignemo glasove in zabuljimo v ekran, kar v nas sproži spontan in glasen smeh, da natakarja zanima, kaj je tako veselega. Pokažemo na Bled, jaz pa rečem: »Tam smo skoraj doma!« No, Kranj in Ljubljana nista ravno predmestje Bleda, ampak pri razdalji, ki smo jo preletele in prevozile, je skoraj res skoraj. Vesele volje v kolumbijski krčmi še povečerjamo in pripeljemo v Belmadeno v trdi temi.

Nekje v bližini pljuska morje. Zjutraj z balkona zagledamo človeški termitnjak, ves bel in bleščeč. Po zajtrku kockamo: tri lističe odpihne na plažo, mene v ekološki park, kjer rastejo košata vijolična drevesa ali jakarande, lahkotno ovešene z resnično vijoličastimi cvetovi, ki v vročem zraku tako lepo dišijo. Zdaj je čas njihovega šesttedenskega cvetenja. Park je na gospodov dan, sodeč po govorici, predvsem sprehajališče domačinov in domačih gostov. Perjad veselo leta po potkah, a koncertni petelini ne vzbujajo kakšne posebne pozornosti.

Zvečer se deteljica spet sestavi in gre preučevat jedilnike na obalo, kjer na mestu, koder je nekoč stal mavrski dvorec, stoji spomenik Abuju Muhammadu Ibnu al Baitarju (1197–1248), znamenitemu botaniku in farmakologu srednjega veka. Znano je, da je opisal 1.400 rastlin in njihovih učinkovin. Njegovo znanje je s prevodi presenetljivih del dospelo tudi v srednjeveške krščanske samostane.

Putka v kokosovem mleku po kolumbijsko

Za 4 osebe potrebujemo: 1 kokoš, razkosano na 8 kosov, 3 stroke česna, za noževo konico paprike (ostre ali sladke), za noževo konico kumina, 45 ml oljčnega olja, 1 veliko čebulo, zrezano na tenke kolobarčke, 1 lovorov list, 400 g olupljenega paradižnika, 150 ml kurje juhe, 250 ml kokosovega mleka (ne vode), sol in črni poper, bel riž ali krompir.

Razkosano kokoš oplaknemo in osušimo s kuhinjsko brisačko. V skledici zmešamo strt česen, kumin in papriko ter s tem natremo meso. Pokrijemo s folijo in marinirano meso čez noč postavimo v hladilnik. Naslednji dan v ponvi segrejemo olje in na njem 5 minut pražimo čebulo, porjaveti ne sme. Čebulo s penovko poberemo iz maščobe. Na preostali maščobi cmarimo kokoš, ki smo jo dodatno začinili, dokler ni zlato rjava. Meso damo nazaj v posodo, prilijemo juho, dodamo paradižnik in lovorov list ter dušimo dobre pol ure, dokler ni meso popolnoma mehko. Pridamo kokosovo mleko in dušimo še približno 15 minut, da se omaka ukuha in je meso res mehko.

Ponudimo s kuhanim belim rižem ali krompirjem v koscih.

Pa dober tek!