Zadnji odrski postavitvi bi lahko rekli kar družinska slika iz Visoške kronike. / Foto: Izidor Jesenko

Pridem pote, pote pridem

V petek so v Kulturnem domu v Poljanah premierno uprizorili Visoško kroniko. Zgodbo Tavčarjevega romana v dramatizaciji in režiji Andreja Šubica je domača igralska skupina predstavila v poljanskem narečju in jo tako spet vrnila v Poljansko dolino.

Poljane – Predstavo so v soboto in nedeljo ponovili, obakrat pred razprodano dvorano, kar še dodatno potrjuje, kako želena je bila vrnitev Visoške kronike v kraje, kjer jo je Tavčar pisal in so jo, čeprav zapisano v pisateljski fikciji, pred štiristo leti ljudje morda tudi živeli. Zgodba je znana in tema, ki vsekakor ni vezana zgolj na dolino, ampak je v svojem bistvu tudi širše slovenska, v predstavi dodatno zaživi, ker je govorjena v poljanskem narečju, kjer se pripoved začenja s »tok je bel'« – tako je bilo.

Andrej Šubic, zaljubljenec v kulturo in umetnost, še posebno v gledališče, ki ga v zadnjih letih z režijami Tavčarjevih del v Poljanah znova oživlja, je za osnovo vzel zgodbo iz romana kot tako, a jo v svoji dramatizaciji na nekaterih mestih spretno aktualiziral za današnji čas in prostor. Pripoved se začne na nemškem v času tridesetletne vojne z vojnim plenom, skrinjo polno denarja, ki se med trojico vojnih kameradov razdeli tako, da z zamolčanjem in umorom vse ostane enemu – Polikarpu Kalanu, kasnejšemu visoškemu gospodarju. Tu igra dobi rdečo nit v pohlepu, ki nas spremlja dobro uro in pol vse do končnega preizkusa z vodo, ko Jurij reši Agato – pohlepu, ki v poljanski izvedbi dobi še sestro v človeški neumnosti.

Sicer enostavna, a izjemno učinkovita scenografija, ob režiserjevem sodelovanju jo podpisuje slikarka Tina Dobrajc, v igri z vsako minuto pridobiva pomen. V ospredju je enostavna miza, dve klopi ter stol, namenjen gospodarju, kjer se dogaja večina predstave. Tu potekajo pogovori med glavnimi akterji o krvavi zgodovini in posestvu, tu se dogovarjajo ženitne ponudbe, je prostor pogovora na plesu in ne nazadnje omizje v sodni dvorani. Ampak pomenljiva sta stola v ozadju, na katera se povzpne po lestvi, in od koder se bdi nad celotnim dogajanjem – najprej umorjeni Jobst, ki kot slaba vest vseskozi ljudi spodaj opominja: »Pridem pote, pote pridem ...«, po smrti pa se mu zgoraj pridruži še Polikarp, ki tam prevzame vlogo pripovedovalca. Prispodoba bremena prednikov, ki ga v vsaki družini nasledniki nosijo naprej in ga prenašajo na potomce ter jim s tem nemalokrat kratijo njihovo svobodo odločanja, je tu popolna.

Igralska ekipa je velika. Kar 14 je nosilcev osrednjih likov, med katerimi se ob Šubicu (Polikarp) še zlasti izkažejo Uroš Čadež (Izidor), Janez Justin (Jurij) in Jerneja Bonča (Agata) in tudi Mojca Šubic (Margareta), Frenk Dolenc (Lukež), Marko Dolenec in Simon Kokelj (oče in sin Wulffing) ter Irma Zevnik (Renata) in še izkušena igralca z Loškega odra Juša Berce (Pasaverica) in Bojan Trampuš (Sodnik) ter Peter Cankar (Škof). Tu sta še Silvo Potočnik (Jobst) in Marjan Lavtar (ječar Mihol). Poljansko narečje je starejšim v krvi, pohvalno pa so se z njim spoprijeli tudi mladi. K sojenju, izjemno delo je opravila svetovalka režiserja Tatjana Peršuh, pod oder pristopi še šesterica loških meščanov, na koncu pa v družinsko sliko visoških še pet otrok.

Še en moment je, ki nas preseneti – ko je sodba končana in Agata rešena, škof od gledalcev v dvorani zahteva, da vstanemo. To brez pripomb storimo, nakar škof okrca našo neumnost in nas označi za navadne cepce, ker verjamemo v čarovnice. Tisti, ki veste za glasbeno zvrst izpred štiridesetih let, boste vedeli, za kaj gre, če napišem, da je to čisti punk. Snamem klobuk.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / ponedeljek, 31. avgust 2015 / 12:38

Brošure o duševnem zdravju

Vsa gospodinjstva na Zgornjem Gorenjskem so prejela brošure o pomenu duševnega zdravja. Pod okriljem projekta Anima Sana delujejo že štiri brezplačne psihoterapevtske svetovalnice.

Objavljeno na isti dan


Medvode / ponedeljek, 27. marec 2017 / 17:49

Posadili tisoč in eno sadiko

Na mednarodni dan gozdov so se v Zbiljskem gaju zbrali prostovoljci, ki so na območju, velikem okrog pol hektara, posadili tisoč in eno sadiko gozdnega drevja. Takšne akcije so majhen prispevek, a vel...

GG Plus / ponedeljek, 27. marec 2017 / 17:48

Ne varčujemo na račun bolnikov

Univerzitetni klinični center Ljubljana ima 8022 zaposlenih in približno en milijon obravnav na leto. To največjo zdravstveno ustanovo pri nas od maja lani vodi Andraž Kopač, doma iz Žirov. Pojasnil j...

Kronika / ponedeljek, 27. marec 2017 / 17:41

Pretkani mojstri

Menjava žlebov je bila občutno dražja, kot pa je bilo občanu predstavljeno.

Gospodarstvo / ponedeljek, 27. marec 2017 / 17:40

Najvišje priznanje Adrii Mobil

Adria Mobil, prejemnik najvišjega državnega priznanja za poslovno odličnost za lansko leto, sodi med največje evropske proizvajalce vozil za prosti čas.

Gospodarstvo / ponedeljek, 27. marec 2017 / 11:39

Senzorična kakovost mesnih izdelkov

Škofja Loka – Kmetijska svetovalna služba vabi na delavnico Senzorična kakovost mesnih izdelkov kot rezultat tehnologije izdelave domačih mesnin, ki bo v sredo, 5. aprila, ob 13. uri na Turistični...