Poziv k odgovornemu turizmu

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Bohinj / ponedeljek, 10. junij 2019 / 07:11

Pred začetkom poletne turistične sezone so v Bohinju predstavili ekološko stanje Blejskega in Bohinjskega jezera ter stanje kopalnih voda, ob tem pa tudi vpliv naraščajočega turističnega obiska na okolje in kakovost življenja.

Stara Fužina – »Živimo v lepih krajih, a občutljivih, zato jih je treba zavarovati, da bodo ostali lepi,« so poudarili predstavniki Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), javnega zavoda Triglavski narodni park (TNP) ter Turizma Bled in Turizma Bohinj ob izzivih, ki jih prinaša množični turizem. Predstavili so ekološko stanje Blejskega in Bohinjskega jezera ter stanje kopalnih voda, ob tem pa navedli tudi priporočila turistom za zmanjšanje obremenitev na okolje.

Obala je preobremenjena

Ob obalah Blejskega in Bohinjskega jezera obisk turistov raste in zlasti v obdobju poletnih vročinskih valov je vsa obala, tudi zunaj kopalnih območij, na obeh jezerih preobremenjena, je opozorila Špela Remec Rekar iz ARSO. »Naše analize rastlinskih in živalskih združb kažejo, da kopalci znatno prispevajo k spremembi ekološkega stanja zlasti priobalnega dela. Ekološko stanje se je v Blejskem jezeru po skokovitem porastu turizma v letu 2016 poslabšalo iz dobrega v zmeren kakovostni razred.« Priobalno območje je namreč življenjski prostor specifične združbe rastlin in živali, ki prestreza snovi, ki se spirajo v jezersko kotanjo. Dobro ohranjen priobalni pas je zato pomemben dejavnik, ki preprečuje »cvetenje« jezera, pravi Špela Remec Rekar. Opažajo tudi slabšanje kisikovih razmer v vodi, kar kaže na organsko preobremenjenost. »Ob Bohinjskem jezeru je najslabše v Fužinarskem zalivu, kjer je največ kopalcev,« je poudarila Špela Remec Rekar. Kopalci lahko vplivajo tudi na kemijsko stanje jezer z vnosom substanc, ki so prisotne v nekaterih kemijskih filtrih zaščitnih sredstev za sončenje. »S svojimi izločki kopalci v jezero vnašajo tudi hranila, ki spodbujajo razrast planktonskih alg in cianobkterij. Ocenjujemo, da je doprinos kopalcev v Blejsko jezero od 25 do 30 kg fosforja na leto, kar je pet odstotkov skupne obremenitve jezera s fosforjem.« Zato poziva k odgovornemu ravnanju ob jezerih, kopanje naj bo omejeno na kopalna območja. »Poleg tega naj vse odpadke kopalci odnesejo s seboj, svojih potreb naj ne opravljajo v vodi, izbirajmo tudi kakovostna sredstva za sončenje z mineralnimi filtri.« Odsvetuje še krmljenje vodnih ptic, ob jezero pa po njenih besedah sodi le športni ribolov, ki ne vključuje uporabe posebnih vab.

Kot je opozorila Mateja Poje z ARSO, so kopanju namenjene tako imenovane kopalne vode, to so odseki na jezerih, rekah in morju, navadno določeni tam, kjer se ljudje že tradicionalno kopajo. Na vseh 48 kopalnih vodah redno spremljajo kakovost vode med kopalno sezono, ki na celini traja od 15. junija do 31. avgusta. »Prvo analizo vode opravimo pred kopalno sezono, nato pa se analize izvajajo vsakih 14 dni.« Med drugim ugotavljajo prisotnost E.Coli in intestinalnih enterokokov, ki so kazalniki fekalnega onesnaženja. Glede na prisotnost bakterij kopalne vode razvrščajo v štiri razrede kakovosti, to je odlična, dobra, zadostna in slaba kakovost. »Za kopanje so primerne tiste, ki so razporejene vsaj v razred zadostna kakovost,« je pojasnila Mateja Poje in dodala, da že vrsto let ne beležijo slabih kopalnih voda, kar 87 odstotkov vseh kopalnih voda se uvršča v razred odlična kakovost, med njimi tudi kopalne vode ob Bohinjskem in Blejskem jezeru ter na Šobčevem bajerju. Kot letošnjo novost je posebej omenila prikazovalnik stanja kopalnih voda, prirejen tudi za mobilne telefone.

Povečan nadzor v TNP

Andrej Arih iz javnega zavoda TNP je opozoril še na gorska jezera kot specifične ekosisteme, ki so zaradi majhnosti in slabše pretočnosti zelo občutljivi in ranljivi življenjski prostori. »Kopanje v teh jezerih ni dovoljeno, problematično je tudi vsakršno vnašanje hranil.« Obremenitev pa predstavljajo še posredna ravnanja obiskovalcev, kot sta šotorjenje in kurjenje v naravi. V TNP je nedopustno tudi vznemirjanje prostoživečih vrst, je poudaril Arih. Zato v poletni sezoni načrtujejo poostren naravovarstveni nadzor, ki ga bodo poleg poklicnih naravovarstvenih nadzornikov TNP izvajali še prostovoljni nadzorniki. Romana Purkart iz Turizma Bled in Klemen Langus iz Turizma Bohinj pa sta predstavila ukrepe, s katerimi ob povečanem obisku turistov v zadnjih letih poskušajo zmanjšati vpliv na okolje, od spodbujanja pešačenja in kolesarjenja do umirjanja prometa in nadgrajevanja ponudbe javnega prevoza.