Vrh pobude Tri morja

Včeraj se je končal dvodnevni predsedniški vrh pobude Tri morja, ki ga je gostila Slovenija in na katerem so se zavzeli za večjo povezanost regije na transportnem in energetskem področju.

Za povezanost regije

V sredo in včeraj je Slovenija gostila četrti predsedniški vrh pobude Tri morja, ki združuje dvanajst držav med Baltskim, Jadranskim in Črnim morjem: Avstrijo, Bolgarijo, Češko, Estonijo, Hrvaško, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Poljsko, Romunijo, Slovaško in Slovenijo. Letošnjega vrha, ki ga je gostil predsednik republike Borut Pahor, so se udeležili tudi ameriški sekretar za energijo Rick Perry, predsednik Nemčije Frank-Walter Steinmeier in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, skupno pa več kot petsto visokih predstavnikov in poslovnežev iz 44 držav in mednarodnih organizacij. Pobuda Tri morja je leta 2015 nastala kot nekakšen poskus regije, da zmanjša predvsem energetsko odvisnost od Rusije, kasneje pa je dobila tudi poslovno dimenzijo. Tudi na tokratnem vrhu, ki je potekal v Ljubljani in na Brdu pri Kranju, so se voditelji dvanajstih držav zavzeli za večjo povezanost regije na transportnem in energetskem področju ter za zmanjšanje razvojnega zaostanka za zahodnimi članicami EU. Med drugim je bila podana pobuda za oblikovanje posebnega finančnega sklada pobude Tri morja za financiranje velikih infrastrukturnih projektov. Ameriški sekretar za energetiko Rick Perry je ob tem dejal, da ZDA podpirajo EU in evropsko energetsko unijo za izboljšanje energetske oskrbe, zavzel se je še za večjo razpršenost energetskih virov držav Srednje in Vzhodne Evrope, priložnost pa vidi tudi v ameriškem plinu in jedrskih reaktorjih.

KPK predstavil delo v lanskem letu

Na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) so ta teden predstavili poročilo o delu v 2018, ki ga je še pred tem prejel tudi predsednik državnega zbora Dejan Židan. Predsednik KPK Boris Štefanec, ki mu prihodnje leto poteče mandat, je za lani delovanje komisije ocenil kot dobro. KPK je lani zabeležil rast lobističnih stikov, ki jih je bilo prijavljenih že 4861 (za primerjavo: v letu 2014 je bilo prijavljenih 1118 lobističnih stikov). Med vsebinskimi, kompleksnejšimi vprašanji je KPK lani z ugotovitvami o posameznem primeru zaključil 52 zadev. Pri tem je med drugim poseben poudarek namenil delu Družbe za upravljanje terjatev bank, dogajanju v zdravstvu in odpravi sistemskih pomanjkljivosti zakonodajnega postopka. Štefanec je tudi zadovoljen, ker je KPK-ju lani uspelo prilagoditi pravila vodenja postopkov zahtevam upravnega in vrhovnega sodišča, saj so jim v preteklosti zaradi neusklajenosti nekatere zadeve padle na sodiščih.

Vlada potrdila predlog financiranja zasebnih šol

Vlada je ta teden državnemu zboru v sprejem poslala predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Po mnenju ministrstva za izobraževanje s tem uresničujejo odločbo ustavnega sodišča glede financiranja zasebnih osnovnih šol, saj po sedanji razlagi ministrstva predlog določa, da bo država obvezni del javnega programa v zasebnih osnovnih šolah financirala 100-odstotno, razširjenega (jutranje varstvo, podaljšano bivanje ipd.) pa ne bi več financirala, enako tudi ne nadstandardnega programa. Nova ureditev bi veljala za otroke, vpisane po šolskem letu 2019/2020, medtem ko bi za trenutno vpisane in vpisane v naslednjem šolskem letu veljalo 100-odstotno financiranje obveznega in 85-odstotno financiranje razširjenega dela programa. Zasebne šole opozarjajo, da je predlog protiustaven, saj da jim bo v celoti gledano znižal financiranje z zdajšnjih 85-odstotkov na okoli 65-odstotkov.

Cerar ne bo kandidiral za predsednika SMC

Predsednik SMC Miro Cerar je ta teden izvršni odbor stranke seznanil z odločitvijo, da na jesenskem volilnem kongresu ne bo več kandidiral za predsednika stranke, še naprej pa bo opravljal funkcijo ministra za zunanje zadeve, so sporočili iz SMC. »Mislim, da je potrebno, da stranka zadiha z novimi pljuči,« je svojo odločitev obrazložil Cerar, eden od ustanoviteljev SMC in njegov edini predsednik.

Fides prijetno presenečen

Glavni odbor zdravniškega sindikata Fides je ta teden razpravljal o upoštevanju standardov in normativov od 1. junija dalje, h kateremu je sindikat pozval zdravnike. Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin je ocenil, da se je zgodilo več, kot so pričakovali. »Po današnjih pogovorih s skoraj tridesetimi sindikalnimi predstavniki smo bili prijetno presenečeni, da se lahko delo organizira tako, da se približamo standardom, ne da bi bili pri tem prizadeti bolniki,« je povedal.