Preganjanje Judov

Četrtega junija leta 1903 je Rusija z dekretom omejila Judom lastninske pravice. To je bil samo drobec v okviru preganjanja Judov v zgodovini človeštva.

Judi ali Židi so potomci izraelitskega Judovega rodu. Z Mojzesom so se narodnostno in versko ozavestili in okoli leta 1000 pr. n. št. politično združili v skupni izraelitski državi pod vodstvom kraljev Savla, Davida in Salomona. Zaradi notranjih bojev je država kmalu razpadla v južno državo Judejo (glavno mesto Jeruzalem) in severno državo Izrael (glavno mesto Samarija).

Leta 161 pr. n. št. je znova nastala samostojna država Judeja, ki pa je leta 63 pr. n. št. postala rimska provinca. Po vstajah je bil leta 135 Jeruzalem popolnoma razrušen, Jude pa so preselili v Španijo in druge oddaljene dele rimskega cesarstva. V zgodnjem srednjem veku Judov večinoma niso preganjali. To se je začelo v začetku križarskih vojn, zlasti pa po izbruhih epidemij in gospodarskih krizah v evropskih deželah, ko so jih celo pobijali.

Ob koncu 15. stoletja so vse Jude izgnali iz Francije, Španije in Portugalske. Odselili so se predvsem v Italijo, severno Afriko ter trgovska mesta Amsterdam, London in Hamburg. V nemškem cesarstvu so Jude pobijali že v 11. stoletju. Poleg tega jim je bilo prepovedano opravljati skoraj vse meščanske poklice.

Ob epidemijah kuge v letih 1348–1351 so se v vsej Evropi vrstili pogromi. Vzhodni Judi so bili vse do 19. stoletja nenehno žrtve zatiranj in zasledovanj, zato so se začeli množično odseljevati v ZDA. Z razsvetljenstvom se je začela postopna emancipacija Judov, nadaljevala se je v 19. stoletju in se končala z uzakonitvijo enakopravnosti Judov leta 1858 v Veliki Britaniji, 1871 v Nemčiji, 1874 v Švici, 1876 v Španiji in 1917 v Rusiji. Posledica emancipacije je bila po eni strani nagla asimilacija z okoljem (pogost prestop v krščanstvo), po drugi pa pomemben prispevek k evropski kulturi, zlasti v znanosti in umetnosti. Ob koncu 19. stoletja se je začelo judovsko gibanje sionizem, uperjeno proti asimilaciji. Prizadevalo si je za združitev Judov in vrnitev v Palestino.

Med nacizmom so se v Nemčiji in državah pod nacistično okupacijo začeli sramotitve, razlastitev in zasledovanje Judov in končno sistematično iztrebljenje. Ustanovitev države Izrael leta 1948 je za Jude pomenila začetek novega obdobja njihove zgodovine. Danes je v svetu 18 milijonov Judov, od tega jih približno 5,8 milijona živi v ZDA.

Anekdote slavnih

Angleškega bankirja po imenu Sair so obdolžili, da je hotel ugrabiti britanskega kralja Jurija III. in ga odpeljati v Filadelfijo. Mož se je na sodni obravnavi branil: »Vaša obtožba, gospodje, je res zelo smešna. Prav dobro si predstavljam, da bi kralj lahko koristno uporabil bankirja, ne morem pa si misliti, kaj naj bi bankir počel s kraljem.«

Zdravnik je rekel nemškemu kanclerju Konradu Adenauerju, da ga ne more narediti mlajšega. Adenauer je odgovoril: »Od vas pričakujem, da me ohranite čim starejšega.«

Smeh ni greh

Ko stojita fant in dekle do kolen v morju, fant vpraša: »Ali lahko pridem zvečer v tvoj šotor?« Dekle: »Lahko, samo pojdi takoj malo globlje v vodo, da ne bodo vsi videli, kako zelo si to želiš.«

Zdravnik: »Opozarjam vas na pitje kave. Kava je strup, ki deluje izredno počasi ...« Bolnik: »Res je. Pijem jo že osemdeset let.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jezersko / ponedeljek, 6. junij 2016 / 10:33

Iskali bodo nov vodni vir

Sedanje drenažno zajetje je pogosto onesnaženo, zato na Jezerskem proučujejo različne možnosti za nadomestni vir pitne vode.

Objavljeno na isti dan


Radovljica / sobota, 7. april 2007 / 07:00

Antične izkopanine v Mošnjah

Mošnje – Po treh mesecih bodo v Mošnjah na trasi bodoče gorenjske avtoceste na odseku med Vrbo in Peračico v torek zaključili z arheološkimi izkopavanji. Kot je povedala...

Splošno / sobota, 7. april 2007 / 07:00

Kako so na Jesenicah včasih živeli

V knjižici je zbranih šestnajst pripovedi Jeseničanov o tem, kakšne so bile Jesenice nekoč.

Splošno / sobota, 7. april 2007 / 07:00

Petje je znamenje veselega srca

Trije šolski pevski zbori, v katerih prepeva kar tretjina učencev, in učiteljski pevski zbor Mavrica so krepko ogreli srca in dlani obiskovalcev.

Splošno / sobota, 7. april 2007 / 07:00

Zaposlitveni center za invalide

V Šentplavžu je trenutno zaposlenih pet invalidov. Radi bi sodelovali s še več podjetji.

Splošno / sobota, 7. april 2007 / 07:00

Šansoni in zimzelene melodije

Lojze Krajnčan je zasnoval koncert, na katerem se prepletajo zimzelene melodije in sodobni šansoni slovenskih ustvarjalcev.