Slaščičarka in njena torta

Ko rečemo Šenčurjanka, mislimo obe: slaščičarko Natašo Mohar Mustafa in njeno torto, imenovano Šenčurjanka. To ime in recept za sladico, kjer je v biskvitnem testu krompir, je v dogovoru z domačo občino zaščitila na uradu za intelektualno lastnino.

Torto so lani prvič uradno predstavili ob prazniku Krompirjevo 2018, od tedaj so jo ponudili na nekaterih sejmih, pred kratkim tudi na stojnicah v Šenčurju, ko se je kraj predstavil v televizijski oddajo Dobro jutro. Šenčur je poznan po krompirju, v občinskem središču so mu pred desetletjem postavili celo spomenik s kipom cesarice Marije Terezije, ki je pred poltretjim stoletjem ukazala saditi krompir in je v kranjskih deželah tako izkoreninila lakoto. Zamisel o avtohtoni sladici, ki vključuje tudi krompir, je slaščičarki Nataši Mohar Mustafa predlagal domačin, v nastajanje te kulinarične posebnosti se je vključila tudi občina.

»Želela sem, da je ta sladica res kakovostna, izdelana iz najboljših lokalnih sestavin. V recept, ki je seveda skrivnost (znane so le sestavine, ker zaradi meril zdravstvene ustreznosti morajo biti), sem poleg krompirja vključila tudi druge avtohtone sestavine, ki rastejo zraven krompirja: orehe, hruške, ajdo ... v nadevu pa je smetana lokalnega pridelovalca. Z vsem tem je sladica dobila možnost, da postane okusna, všečna,« pripoveduje Nataša, ki se je več mesecev ukvarjala z recepturo, da je dosegla pravi okus torte Šenčurjanke. Sladico in njeno ime je v dogovoru z občino zaščitila, ob tem pa izrazi zadovoljstvo, da je bilo vodstvo občine naklonjeno zamisli, da je podprlo njeno zagnanost in da ob vsaki priložnosti želi predstavljati to sladko posebnost, povezano z identiteto Šenčurja. Idejo razvijajo še naprej, denimo s servirnim krožnikom, ki naj bo prav tako delo znane domače lončarske umetnice.

Nataša, tudi sama avtohtona Šenčurjanka, pravi, da je torta z enakim imenom pisana na kožo kraju. Pomembno se ji zdi, da je kakovostna in ljudem tekne. Ko jo je aprila ponujala na stojnici v Šenčurju ob televizijski oddaji Dobro jutro, je takoj po oddaji k njej prišel gospod, ki je želel, da torto Šenčurjanko speče za njegov sedemdeseti rojstni dan. To pa ni bila edina želja, zato je krompirjeva torta ob koncih tedna naprodaj v njeni slaščičarni, sicer pa jo izdelajo tudi po naročilu.

Ni pa zanimiva le zgodba o torti Šenčurjanki, temveč tudi o njeni slaščičarki. Kako se je Nataša po končani gimnaziji in veliki želji, da bi šla v svet in se učila tujih jezikov, znašla prav v slaščičarstvu? Ker se je želela naučiti še angleškega jezika, je po četrtem letniku odšla v Ameriko. Njeni sorodniki so imeli tam pekarno in slaščičarno. Obiskovala je jezikovno šolo, da bi zraven tudi kaj zaslužila, pa je stricu in teti pogosto pomagala v slaščičarni. »Tam sem odkrila svoj ročni spretnostni talent. Teta je izdelovala dekoracije za slaščice, jaz pa sem se ob njej učila. Da bi to spretnost lahko izpopolnila, me je poslala v šolo Cake Art Academy (umetnost krašenja tort),« pripoveduje o svojem slaščičarskem uku. Po vrnitvi domov se najprej ni poklicno ukvarjala s slaščičarstvom. Več let je delala v turizmu in kot turistična vodnica obiskala svet, kamor jo je vedno vleklo. Na eni takih poti je v Libanonu spoznala tudi svojega moža Zaida, ki je delal v kuhinji enega tamkajšnjih hotelov. Danes skupaj ustvarjata v svoji slaščičarni Kraljevi mignon v Kranju. Preden je postala profesionalna slaščičarka, je veliko pekla za družino in prijatelje. Spekla je veliko tort v obliki punčke barbike, ki so bile za tisti čas velika atrakcija. Kot poklicna slaščičarka vselej sledi zavezi o kakovosti in pri tem je vztrajala tudi v času krize in s tem ohranila zaupanje pri svojih kupcih, ki pričakujejo kvalitetne izdelke. In vztraja tudi, da je najvišje kakovosti torta Šenčurjanka. Obiskovalci jo bodo lahko znova pokusili na Krompirjevem 2019, ki bo v Šenčurju 15. junija.