Evropska himna in Beethovnova Oda radosti

Sedmega maja 1824 so na Dunaju prvič izvedli Beethovnovo delo Oda radosti oziroma njegovo Simfonijo št. 9 v d-molu, opus 125. Odo radosti je leta 1972 Svet Evrope razglasil za himno Evropske skupnosti. Besedilo je Schillerjevo z naslovom Radost od Boga nam dana.

Sedemnajstega decembra leta 1770 je bil v Bonnu krščen (datum rojstva ni znan) eden največjih glasbenikov vseh časov, nemški skladatelj Ludwig van Beethoven, ki je večino življenja preživel na Dunaju. Umrl je 26. marca 1827.

V bonski dvorski kapeli je igral orgle, ko je bil star šele 12 let. Kasneje je bil čembalist in violinist. Takrat so nastale njegove prve skladbe. Pri 22 letih je odšel na Dunaj, kjer je živel kot svobodni umetnik. Do leta 1800 je komponiral predvsem dela za klavir, med njimi tudi znamenito 13. sonato (Patetična). Bil je eden najplodovitejših skladateljev vseh časov.

V obdobju polne ustvarjalnosti je bil že močno naglušen. Že v 24. letu starosti so se pojavili prvi znaki bolezni ušes. Naglušnost se je stopnjevala, zato se je moral odreči koncertiranju. Zadnjič je dirigiral leta 1815, leta 1818 pa je bil že popolnoma gluh.

Sporazumeval se je s pisanjem, vendar je še vedno veliko komponiral, kar priča o njegovem izrednem bogastvu zvočnih imaginacij in genialni glasbeni nadarjenosti ter tudi o njegovi nezlomljivi volji. Ko se je z njim spoznal Goethe, je zapisal: »Nikoli nisem videl umetnika tako kipeče moči in s toliko energije.«

V Beethovnovem glasbenem opusu prevladuje sonatno oblikovana instrumentalna glasba. V tem izstopajo tri skupine del: 32 klavirskih sonat, 16 godalnih kvartetov in devet simfonij. Za njegov stil je značilno aforistično kratko, plastično tematsko jedro, iz katerega raste vsa gradnja stavka. Najbolj značilna za to je njegova znamenita 5. simfonija.

Beethovnovo delo je odprlo nova pota razvoja glasbe. Njegovemu stilu so sledili glasbeniki romantike, od Schuberta, Mendelsona, Schumanna in Berlioza do Brucknerja, Brahmsa in Wagnerja ter tudi Schönberga in Bartoka.

Pregovori in reki

Za plemenitega človeka je kaplja vode ocean, za zlobnega je ocean kaplja vode. (indijski pregovor)

Bog me obvaruj dobrih, zlobnih se bom sam. (portugalski pregovor)

Kopriv je več kot vrtnic. (ruski pregovor)

Dobro blago se samo prodaja, slabo je treba hvaliti. (svahilijski pregovor)

Če mi želiš dobro, mi ga stori takrat, ko mi gre slabo. (osetijski pregovor)

Smeh ni greh

Punčka vpraša fotografa: »Ali res delate tudi povečave?« »Seveda. Povečam lahko bolj, kot si ti velika.« »Ali mi potem hočete povečati tole čokolado?«

»Zakaj ješ sladkarije vedno pred ogledalom?« »Zelo rada jih jem, ne bi se pa rada zredila. Pred ogledalom imam občutek, da sem namesto ene torte pojedla dve.«

Mlad par želi pred nakupom starega avtomobila oceno strokovnjaka. Mehanik si ga ogleda z vseh strani in reče: »Če bi bil ta avto konj, bi ga poslal v prisilni zakol.«