V Lescah čokolado izdelujejo že skoraj sto let

Leška Gorenjka je še vedno ena najbolj priljubljenih čokolad na slovenskem tržišču. Mlečne čokolade z lešniki prodajo dvesto ton na leto, vse bolj priljubljena je temna čokolada.

Lesce – Leška Gorenjka se je na nedavnem Festivalu čokolade v Radovljici predstavila s 97-kilogramsko čokolado z lešniki. Teža festivalske čokolade narašča skladno s številom let obratovanja tega najbolj prepoznavnega slovenskega proizvajalca čokolade in rulad, ki od konca šestdesetih let prejšnjega stoletja deluje v okviru družbe Žito.

V Lescah zdaj na leto proizvedejo okoli 1.600 ton čokolade in od petsto do šeststo ton rulad. Za proizvodnjo čokolade porabijo 250 ton kakavove mase, dvesto ton kakavovega masla in devetdeset ton celih lešnikov. Čokolado izdelajo iz surovin, ki jih dobijo iz Afrike, druge sestavine, kot sta sladkor in mleko v prahu, pa večinoma dobijo iz Evrope, je povedala direktorica Alenka Košir.

Podjetje še vedno najbolj slovi po okusu mlečne čokolade z velikim deležem lešnikov, ki jo letno prodajo okoli dvesto ton, vseeno pa vedno bolj priljubljeni postajata temna čokolada in riževa čokolada. Smernice se namreč gibljejo v smeri razvoja temne čokolade s funkcionalnimi dodatki, kot so na primer antioksidanti. »Ljudje želijo jesti malo manj sladko čokolado z dodatki,« je razložila Alenka Košir.

V tujino, predvsem v sosednje države, prodajo okoli dvajset odstotkov vse proizvedene čokolade, izvažajo pa tudi na Slovaško, Češko, Madžarsko, Norveško, v Kanado, Nemčijo, Italijo, Makedonijo, Bosno, na Hrvaško in Švedsko. Doma ima Gorenjka med čokoladami okoli 12-odstotni tržni delež, so pa, se pohvali Alenka Košir, prvi v tržnem deležu rulad (25 odstotkov) in temne čokolade. Slovenci imamo radi čokolado, pojemo je okoli štiri kilograme na prebivalca letno, kar je precej, a še vedno zaostajamo za Švicarji, ki letno pojedo kar osem kilogramov čokolade na prebivalca.

V Lescah je poleg proizvodnje čokolad in rulad že dolgo uveljavljena tudi proizvodnja kruha. V programu pekarstva, je povedala Alenka Košir, na mesec spečejo okoli dvesto ton kruha, s katerim oskrbujejo okoli 350 okoliških strank od Rateč do Kranja.

Čokolado so v Lescah začeli izdelovati leta 1922. V družinskem podjetju so že po slabih dvajsetih letih obstoja proizvedli petdeset ton čokolade na leto – toliko jo danes v Gorenjki proizvedejo v desetih dneh. »Srce blagovne znamke gorenjske tovarne čokolade je predstavljala podoba Bleda, takrat prestižnega evropskega letovišča,« pravijo v Gorenjki. »V trgovino v Lescah so se med letovanjem na Bledu radi prihajali sladkat celo člani kraljeve družine Karađorđević.«

Po drugi svetovni vojni je bila tovarna v Lescah nacionalizirana in preimenovana v Gorenjsko tovarno čokolade, ime Gorenjka, tovarna čokolade Lesce, je dobila leta 1958. Leta 1953 je Gorenjka prvič v povojni zgodovini začela čokolado izvažati. V London so takrat izvozili dva tisoč kilogramov mlečne čokolade. Leta 1964 se je priključila Tovarni bonbonov in peciva Šumi, v drugi polovici šestdesetih let, ko so Gorenjkino proizvodnjo začeli posodabljati, pa je postala del Žita. Leta 1968 so prvi v takratni Jugoslaviji uvedli industrijsko peko peciva in biskvitnega testa pod znamko Pecivo Triglav, kar štejejo za rojstvo danes še vedno priljubljenih Gorenjkinih mini rolad in rezin. Žito je skupaj z Gorenjko od leta 2016 del skupine Podravka, ki je tudi stoodstotni lastnik podjetja.