Ko o nogometu ne veš nič …

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Izleti GG / / 14:50

Ponovno Carigrad (1)

Ob obisku Carigrada oziroma Istanbula, kot ga večinoma imenujemo, primarno načrtujem nakupovanje, obisk znamenite tržnice z začimbami in razvajanje brbončic z njihovo hrano. Če pa dan začnem z baklavo, z dvema majhnima kosoma različnih okusov in ob pravi turški kavi, skoraj bolje že ne gre.

Tokrat pa sem takoj po pristanku še na starem letališču v Carigradu, zastavila vzhičenemu sopotniku vprašanja: »Kaj bi si rad ogledal? Bešiktaš? Kaj je to?« Namreč, kar naprej je bilo Bešiktaš levo in Bešiktaš desno ... Na hitro mi je razložil, da govori o nogometnem klubu. Postalo mi je jasno, da bom tokrat verjetno spoznala še nogometno plat velikega mesta in kaj hitro sem tudi ugotovila, da je ta pri turistih izjemno priljubljena.

Najprej sva si tako ogledala areno oziroma stadion enega najstarejših turških nogometnih klubov – Bešiktaša (Beşiktaş Jimnastik Kulübü; na kratko: Beşiktaş J.K., BJK ali Beşiktaş) in potem še dom nogometnega moštva Galatasaray (Galatasaray Spor Kulübü). Arena prvega kluba naj bi bila tehnološko izjemno napredna, vendar je bila v času najinega obiska zaprta, medtem ko sva »delavno polje« Galatasaraya doživela med krajšim ogledom, ki obiskovalca popelje skozi hodnike znotraj stadiona oziroma arene, ko si lahko ogleda prostore za druženje, sproščanje, prostor, namenjen medijem, slačilnico, veliki izhod na igralno površino, igrišče, tribune ... Usede se lahko na oblazinjene sedeže, sicer namenjene igralcem – nekateri v svetu nogometa predstavljajo prave zvezde; obiskovalec se lahko sprehodi do vrhnje vrste sedežev na tribuni, do VIP-prostora in se ozre nazaj na zelenico ter – če je pravi navijač – posname na tisoče selfijev ...

Ogled oziroma vodenje je potekalo v turščini, saj sva bila med turisti pač le dva, ki je nisva razumela, in verjetno bi morala vodnika vsaj dvakrat ali trikrat krepko pocukati za rokav, češ fant, kaj se je zgodilo z angleškim prevodom … Je pa res, da sem za Galatasaray v preteklosti vsaj že slišala.

In če vas zamika turistični obisk obeh aren, potem najprej na spletu preverite, kdaj sta odprti za obiskovalce, kolikšne so vstopnine ... Do Bešiktaševe se s trga Taksim lahko odpravite kar peš: po klancu navzdol v smeri znamenite stolpne ure in palače Dolmabahče (Dolmabahçe). Za obisk Galatasarayeve arene pa lahko uporabite metro ali taksi, ki v končnem niti ni bil tako drag, pripeljal pa naju je naravnost pred vhodna vrata muzejskega oziroma galerijskega dela arene. Kar sva po sprehodu po notranjosti potem izrazila še željo po obisku trgovine z navijaškimi rekviziti in oblačili, so naju tja peljali brezplačno.

In ker so bila oblačila modna in sploh ne draga, je ženska (s tem mislim sebe) v trenutku pozabila, da komaj kaj ve o nogometu ...