Škotska in otok Man (2)

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: Izleti GG / torek, 27. junij 2023 / 20:43

Potovanje proti otoku Man se za nas ni začelo, ko smo se pripeljali v Liverpool, ampak že skoraj leto prej. V času dirke je namreč zelo težko dobiti prostor na trajektu, pogoj, da ga sploh lahko plačaš, pa je rezervacija prenočišča.

To pa je bilo kar zapleteno, saj so bila redka prosta prenočišča, ki v času dirke niso rezervirana že več let vnaprej, zelo draga, za zmerno ceno pa smo na koncu vendarle rezervirali prijeten kamp Glenlough. Pa še tam smo za štiri noči za dva šotora in štiri osebe odšteli skoraj tristo evrov. Najbolj nas je skrbelo, kako bomo v dežju postavljali šotora, a na koncu je od nas tekel zgolj pot, saj nas je že dopoldansko sonce precej ogrelo.

Že prvi dan smo se podali ob tekmovalno progo, ki je pravzaprav cesta, ki se uporablja vsak dan. Proga v dolžino meri 60,7 kilometra in ima kar 219 zavojev.

Start kroga je v Douglasu, glavnem mestu otoka Man, pot pa nato dirkače vodi po ozkih mestnih ulicah, polnih zidov in kamnitih ograj.

Naš kamp je bil ob dirkaški progi, kjer je na ravnem odseku hitrost motorjev narasla tudi nad 300 kilometrov na uro.

Zagotovo pa je bil najbolj atraktiven del za navijače in dirkače na gorskem delu otoka, kjer so bili pogledi tako na cesto kot v daljavi na morje res nekaj posebnega. Drugi dan smo si dirko ogledali od tam ter z domačini in številnimi navijači spodbujali vse po vrsti. Kar nekaj je bilo lokalnih herojev, med zvezdniki, ki so lovili rekordne čase in zmage, pa so izstopali zlasti Michael Dunlop, Dean Harrison in Peter Hickman. Hickmanu je uspel celo rekorden čas proge, Dunlop pa je v statistiko zapisal 25. zmago.

K sreči letos ni bilo rekorda pri štetju smrtnih žrtev, saj se domov ni vrnil le španski dirkač Raul Torras Martinez. Lani je bilo žrtev na dirki pet.

Toda fantje (pa tudi redka dekleta) še vedno dirkajo – in ne tisti, ki jih občudujejo, niti oni sami ne vedo, kdaj bodo na cesto zapeljali zadnjič. A to očitno nikogar ne moti, saj je strast do dirkanja in motorjev precej večja od strahu. Tudi zato je dirka na otoku Man bila in ostaja nekaj posebnega.

Ni čudno, da smo se zaradi nje odpravili na dolgo pot ter z motorjem (jaz sem bila ves čas na zadnjem sedežu) v treh tednih prevozili več kot 7300 kilometrov.

K sreči smo imeli ves čas tudi res lepo vreme in dežna oblačila so nazaj domov prišla neuporabljena. (Konec)