Najvzhodnejši dvatisočak

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Rekreacija / torek, 27. junij 2023 / 20:23

Peca – Kordeževa glava (2126 m n. m.) – Kraljestvo kralja Matjaža. Lepotica z vzhoda, ki v svojem nedrju skriva številna naravna bogastva, eno najbolj znanih slovenskih legend, čudovito favno in floro ter zanimive planinske poti.

Peca je naš najvzhodnejši dvatisočak, mogočna planota, dolga več kot šest kilometrov, kjer vsaka duša najde nekaj zase. Če se iz Kranja odpravimo na Peco, je najbližje čez mejni prehod Jezersko in po avstrijski strani do mejnega prehoda Mežica, kjer zapeljemo nazaj v Slovenijo; priporočam pa tudi pot čez Jezersko in Pavličevo sedlo ter po Solčavski panoramski cesti, kjer sledimo smeri proti Črni na Koroškem. Če prihajamo iz solčavske smeri, v Podpeci zavijemo levo proti Peci. Pred nami je približno deset kilometrov makadamske ceste, ki je spodaj sicer še asfaltirana, in parkiramo na koncu ceste, na Jakobah, kjer nas do Doma na Peci loči še 45 minut hoje po markirani, urejeni poti.

Dom na Peci stoji na nadmorski višini 1665 metrov. Preden pa krenemo proti vrhu, si oglejmo še votlino kralja Matjaža, kjer je njegov kip, delo akademskega kiparja Marjana Keršiča Belača. Od koče do vrha Pece, ki se imenuje Kordeževa glava, vodita dve poti. Na razglednem sedlu proti Raduhi in Olševi je razpotje; desna pot je nezahtevna, leva pot pa je zavarovana plezalna. V obeh primerih bomo na vrhu v približno uri in pol. Predlagam, da se povzpnemo po zavarovani plezalni poti, sestopimo pa po nezahtevni poti. Pot v začetku poteka po gozdu, a kmalu je treba poprijeti za prve jeklenice. Hodimo med ruševjem, na svoji desni pa gledamo navpične stene Pece, ki v sebi skrivajo marsikakšno zanimivo podobo, ki so jo izoblikovali naravni vremenski pojavi. Pot je lepo speljana in na nekaterih mestih drzno izpostavljena. Celoten vzpon nam nudi čudovit razgled v Krajinski park Topla, ki je bil ustanovljen leta 1966. Zelena dolina je zanimiva še toliko bolj, če vemo, da so bila pod Peco bogata nahajališča redkih mineralov ter svinca in cinka. Gora ima v svoji notranjosti vrč kot osemsto kilometrov rovov in je skoraj votla do višine 2060 metrov.

Petnajst minut pred vrhom se zavarovana plezalna pot in običajni vzpon združita na sedlu. Pot proti vrhu pelje po desnem robu, ki se divje spušča proti avstrijski strani. Na vrhu Kordeževe glave nas čakata vpisna skrinjica s cepinom in planiko ter žig.

Od parkirišča Jakobe do vrha smo potrebovali približno dve uri in 15 minut. Ker nas spodaj čaka jekleni konjiček, se bomo vrnili po poti pristopa oz. po nezahtevni poti ter zašpilili klobaso.

Peca je v slovenski mitologiji znana predvsem po kralju Matjažu oziroma ogrskem kralju Matiji Korvinu (1458–1490). Bil je pošten človek, in ko so mu na glavo položili krono, je ljudem obljubil, da se bo boril za pravico. Njegovi zaročenki je bilo ime Lenčica. Všeč je bila tudi turškemu sultanu, zato jo je ugrabil. Ko je kralj opazil, da je Lenčica izginila, jo je iskal in odkril turški tabor. V pravem trenutku so kralj in vojščaki napadli Turke in jih premagali. Matjaž je svojo bodočo ženo odpeljal domov, kjer sta se poročila, Turki pa so po boju odšli s Koroške. Lenčica in Matjaž nista bila prav dolgo srečna, saj so deželo napadli Avstrijci, da bi pridobili Koroško. Bitka seje potekala na polju, kjer so kralja okronali in kjer so življenje izgubili mnogi vojščaki. Toda kralj Matjaž se ni tako zlahka vdal in je z vojščaki odjahal stran. Prišli so pod Peco, ki se je naenkrat odprla. Kralj in vojščaki so vstopili v jamo, ki se je v hipu zaprla in tako vojščaki kot kralj so zaspali. Še danes počivajo in v življenje se bodo prebudili, ko se bo brada kralja Matjaža devetkrat ovila okoli mize, pri kateri spi.

Nadmorska višina: 216 m
Višinska razlika: 826 m
Trajanje: 4 ure
Zahtevnost: 5 / 5