Kratki stik v globino misli

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / ponedeljek, 29. april 2019 / 09:56

V Galeriji Pogled v Kamniku je na ogled razstava del vizualnega umetnika Bruta Carniollusa z naslovom Kratki stik. V esenco digitalne umetnosti vstopamo ali izstopamo skozi portret – kakor se pač vzame.

Kamnik – Ko si v majhni kamniški galeriji z velikim razgledom ogledujem deset platen Bruta Carniollusa, razmišljam, kaj je spredaj in kaj je zadaj, portret ali urbana krajina? Oboje namreč opredeljuje motiviko digitalnih tiskov, ki jih je vizualni umetnik, grafik in fotograf, ki živi in ustvarja v Radovljici, na galerijsko ostenje razvrstil pod naslov Kratki stiki. »V ospredju je vsekakor obraz – portret. Človeški obraz me najbolj fascinira in v ozadju urbana krajina – metropola,« pojasnjuje Brut. A vendarle, zakaj povezava portreta, ki ima v primerjavi z neko nedoločljivo mestno krajino, predvsem oseben značaj? »Kot pravim, me oba motiva fascinirata, ker pa se ukvarjam z digitalnim kolažem, ju na platnu združujem. Brez skritih namenov, kot bi lahko dejal. Pravica vsakega gledalca je, da si iz podob na slikah ustvari svojo zgodbo. Mogoče zgodba sploh ne obstaja, bolj pomembno zame je, da gre za neko reakcijo, da slika na gledalca naredi vtis.«

V pogledu od daleč tako v ospredje stopi portret, ko stopimo k sliki, se v njem odprejo novi svetovi. Kustosinja galerije umetnostna zgodovinarka Saša Bučan Brutov cikel Metropolis primerja z istoimenskim filmom Fritza Langa iz leta 1927. Da gre v obeh primerih za vtis dominantnega prostora, ki nadvladuje človeka, ali kot je povedala: »Masivne gmote posamičnih stavb in arhitekturnih organizmov, organiziranih v urejeno celoto, nas spominjajo na neko znano realnost, a vendarle vzbujajo odtujenost, kot da smo se znašli znotraj prostorov metafizičnega slikarstva, v katerem smo kot posamezniki izgubljeni in kjer nas preveva občutek nebogljenosti in nemoči,« ko gre za obraze, ki se nam nekako v prvem planu prikazujejo v profilu, polprofilu, en face pa: »Sprva nam pogled obstane na obrazu, zavlada red, ki pa se ob pogledu na divjanje silnic stavbnih stranic in robov takoj zatem spremeni v kaos za oko, zato ne zmoremo več slediti enovitosti.«

Kot pove avtor, pa zgodb na slikah ne povezuje z nekakšno brezupnostjo za človeštvo. Svoje slike na razstavi pravzaprav gleda, kot da niso njegove, ampak nekoga drugega – in v tem neskončno uživa. »Bučanova je prepoznala najgloblji motiv, ki me vodi pri delu, ki pa je pri meni bolj kot ne nezaveden.« Obrazi, ki jih reproducira na platno, so pravzaprav fotografije iz njegovega arhiva, saj je sam posnel znance, prijatelje, naključne ljudi.

»Obraz, včasih človeška figura, je izhodišče, potem sledi plastenje. Plast na plast, v povprečju je vsaj 24 plasti na sliko, česar pa gledalec niti ne opazi,« pove avtor del, ki digitalne podobe običajno plasti na večji format. »Učinek na gledalca je tako večji, hkrati pa nas pogled v obraz pod takih kotom in v taki veličini z njim povezuje v nekakšen intimen odnos.«

Sicer gre na tokratni razstavi za serijo del, nastalih v zadnjih petih letih, ki se vseskozi dopolnjuje. Trenutno se ukvarja z geometrijo, a pri tem ne izključuje, da bi posamezne cikle združeval in ob tem ustvaril nekaj novega. Aktualni Kratki stik bo v Kamniku na ogled do 10. junija.