Mežakla še skriva kose meteorita

Bojan Ambrožič iz Ljubnega je geolog, ki je diplomiral in magistriral iz meteorita Jesenice. Zaposlen je na Institutu Jožef Stefan, na Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo, in zaključuje doktorski študij. Ob deseti obletnici padca meteorita na Mežaklo je povedal nekaj več o teh izjemnih »kamnih iz vesolja«.

Diplomirali ste iz jeseniškega meteorita; ko so ga našli, ste bili verjetno še študent?

»Res je, takrat sem bil študent prvega letnika geologije. Predvsem me je zanimalo naravoslovje oziroma vede o vesolju. Imel sem izredno srečo, da je aprila 2009 na Mežaklo padel meteorit, jeseni istega leta pa sem se vpisal v prvi letnik študija geologije. Le nekaj tednov po mojem začetku študija je bil meteorit v Prirodoslovnem muzeju Slovenije prvič predstavljen javnosti. Po naključju sem se udeležil predstavitve in takoj sem vedel, kakšna bo moja usmeritev študija, kljub temu da sem takrat o geologiji, predvsem pa o meteoritih, vedel bore malo. Glavno slovensko raziskovalko meteorita prof. dr. Bredo Mirtič mi je uspelo prepričati, da je to tisto, kar bi rad počel za diplomo. S svojim delom sem začel že na začetku drugega letnika, po končanih raziskavah je sledilo pisanje same diplomske naloge, naloge za Prešernovo nagrado in znanstvenih člankov na temo meteorita Jesenice. Kasneje sem na temo meteoritov Jesenice in Jezersko tudi magistriral.«

V čem je posebnost meteoritov?

»Meteoriti so stari 4,57 milijarde let, torej so nekaj deset milijonov let starejši od Zemlje. Pri raziskavah meteoritov nas med drugim zanima, kaj se je z njimi dogajalo, preden so padli na Zemljo, ter kakšna je njihova kemijska in mineraloška sestava. Pred jeseniškim meteoritom se z znanostjo o meteoritih v Sloveniji ni nihče ukvarjal. In verjetno sta bila prav zaradi meteorita Jesenice najdena še dva, Javorje in Jezersko, saj prej nihče ne bi niti pomislil, da gre pri obeh najdbah za meteorita. Meteorita Jezersko in Jesenice sta si sicer zelo podobna, oba sta kamnita meteorita – hondrita, medtem ko ima meteorit Javorje povsem drugačno mineraloško in kemijsko sestavo, je železov meteorit.«

Doslej so bili najdeni trije kosi meteorita Jesenice …

»Najditelji so do danes na treh različnih lokacijah našli skupno za 3,61 kilograma kosov meteorita Jesenice. Prvi najdeni kos se je razletel na približno petdeset manjših kosov, našla sta ga Jožef Pretnar in Bojana Kranjc. Največji kos hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Drugi kos sta našla Ralph Sporn in Martin Neuhofer in ga ne hranimo v Sloveniji. Tretji kos pa je našel Danijel Repe.«

Pa je možno, da so na Mežakli še kosi meteorita?

»Po izračunih astrofizikov, ki so izračunali orbito in pot meteorita skozi atmosfero, se na Mežakli skriva še najmanj trikrat toliko meteoritov. Težava je le v tem, da jih bo zelo težko najti, saj gre za zelo majhne koščke, ki so skriti pod listjem, v zemlji. Verjetno se skrivajo v težje dostopnem delu, pod pečinami. Iskal sem jih tudi sam, a žal brez uspeha.«

Koliko ljudi ima doma še kamne, ki so v resnici meteoriti?

»Na Institutu Jožef Stefan, kjer delam, mi najditelji dokaj pogosto prinesejo kak kamen v pregled. Meteoriti so zelo redke najdbe, a pomembne s stališča znanosti, zato pozivam najditelje, naj me kontaktirajo oziroma mi pošljejo fotografijo potencialnega meteorita. Brez ustreznih laboratorijskih analiz pa najdbe meteorita ni mogoče z gotovostjo potrditi.«

Zakaj je pomembno, da se meteoriti hranijo v Prirodoslovnem muzeju?

»Meteorite hranimo v posebnih komorah, v katerih ni kisika. Ker vsebujejo železo, na zraku oksidirajo oziroma – zarjavijo.«