Prodaja še vedno bogokletna

Kaj storiti, če se otroci ne odločijo ostati v družinskem podjetju, so se spraševali udeleženci okrogle mize na drugem Dnevu družinskega podjetništva.

Spodnji Brnik – V Sloveniji imamo 83 odstotkov podjetij, ki so v družinski lasti, kar dve tretjini pa jih ni uspešnih pri prenosu vodenja na naslednjo generacijo. Obrtno-podjetniška zbornica je zato lani ustanovila Center za družinsko podjetništvo v Sloveniji, ki podjetnikom nudi pomoč in znanje pri prenosu podjetja v roke mlajših družinskih članov.

Kaj pa narediti, če otroci ne želijo ostati v družinskem podjetju? To so se na četrtkovi okrogli mizi v okviru drugega Dneva družinskega podjetništva na Dvoru Jezeršek, ki sicer predstavlja zgled uspešnega prenosa podjetja na naslednjo generacijo, spraševali mag. Tina Kociper, Uroš Kavs in Janez Kunaver.

Tina Kociper izhaja iz družinskega podjetja s 45-letno tradicijo, sicer pa je predavateljica za podjetništvo na Univerzi na Primorskem in ena prvih pri nas, ki se je začela ukvarjati z raziskovanjem družinskega podjetništva. Kot ključ do uspeha poudarja komunikacijo med starši in otroki. »Tudi starši naj otroke vprašajo, kaj si želijo,« pravi Kociprova, ki v tem, da ne pride do prenosa podjetja na otroke, ne vidi nič slabega. »Čeprav se v Sloveniji to sliši bogokletno, lahko podjetje še vedno prodate,« pravi in dodaja, da velja razmisliti tudi o možnosti, da podjetje prevzame kakšen od zaposlenih ali drug sorodnik, v primeru, da si otroci tega ne želijo.

S takšnim razmišljanjem se strinja tudi Uroš Kavs, ki je bil kot otrok prepričan, da bo delal v družinskem podjetju, a ga je kasneje pot zanesla drugam. Družinski posel je prepustil bratu, sam pa se je začel ukvarjati s svetovanjem in preučevanjem odnosov v družinskih podjetjih ter v ta namen ustanovil Inštitut M.O.S.T. Kot ugotavlja, podjetnike pri prenosu zanima zgolj davčni vidik, pozabljajo pa na strateško načrtovanje prenosa dejavnosti in prav zaradi tega je delež uspešnih prenosov tako nizek. »Največ, kar lahko naredite za svoje otroke, je, da jih izšolate in jim nič ne podarite,« pravi Kavs, ki podobno kot Kociprova poudarja pomen dobre komunikacije in predvsem odkritega pogovora med družinskimi člani.

Na glavno vprašanje okrogle mize, ki jo je vodil direktor OZS Danijel Lamperger, brez velikega obžalovanja odgovarja tudi Janez Kunaver, ki kot zadnji ohranja devetdesetletno tradicijo podjetništva na področju obdelave kovin in plastičnih materialov v družini. Hčeri se namreč nista usmerili v strojništvo in ju je karierna pot odnesla drugam. »Podjetja ne bi rad prodal kakšnemu šušmarju. V tem primeru ga raje zaprem in upam, da bo zaradi tega na drugem koncu Slovenije zraslo drugo podjetje, ki bo izdelovalo podobne stvari in tako zapolnilo vrzel,« pravi Kunaver.

Vsi udeleženci okrogle mize so se strinjali, da je treba v družini urediti »pravila igre« in jih zapisati v družinsko ustavo ali podoben dokument, pri tem pa ne pozabiti tudi na tiste družinske člane, ki se ne odločijo ostati v družinskem podjetju. Predvsem pa se morajo starši po prenosu podjetja distancirati in vodenje v celoti prepustiti mlajši generaciji.