
Omogočili napovedovanje potresov
Fizik in geolog Jure Žalohar iz Kranja je predstavil omega teorijo, to je matematično-fizikalno teorijo o nastanku potresov, po kateri je mogoče potrese v povezavi s posebnim računalniškim sistemom z veliko verjetnostjo napovedati vnaprej.
Omega teorija po besedah Jureta Žaloharja prinaša veliko novih konceptov in spoznanj o vzrokih za nastanek potresov in o pojavih v zvezi s potresi, ki jih prej nismo poznali ali smo jih poznali preslabo. Kot je poudaril Žalohar, je avtorjev teorije več, njegov prispevek pa je v tem, da je odkril skupno fizikalno-matematično ozadje skoraj vseh pojavov, ki jih poznamo v zvezi s potresi. »V zadnjih desetletjih so namreč seizmologi odkrivali čedalje več izjemno zanimivih fizikalnih zakonitosti potresov in enačb, za katere se ni vedelo, kakšno je pravzaprav njihovo fizikalno ozadje ali kako bi jih pojasnili.« Z omega oziroma rotacijsko teorijo potresov je tako delo znanstvenikov s tega področja umestil v celovit in konsistenten teoretični kontekst. Omega teorija je v celoti vgrajena v napreden računalniški sistem T-Tecto Omega Architect, ki omogoča globalno, regionalno in lokalno napovedovanje potresov, je še pojasnil Žalohar.
Jure Žalohar je fiziko prelamljanja kamnin v zemeljski skorji začel raziskovati že kot študent fizike leta 1999 v okviru diplomskega dela in tudi v doktorski disertaciji iz geologije, ki jo je končal pred desetimi leti. »Bistveno sem pri tem napredoval po letu 2014, ko sem testiral časovne serije potresov ob vzporednih prelomih in po naključju naletel na povsem neznano fiziko potresov. Izkazalo se je, da v takšnih sistemih prelomov potresi niso naključni dogodki, ampak se pojavljajo v zelo pravilnih časovnih presledkih,« je razložil in dodal, da ga je nadaljnje delo pripeljalo do cele vrste znanih in neznanih zakonitosti in na podlagi tega so se začrtali obrisi nove, obširne teorije potresov, ki jo danes imenujemo omega teorija. Med najpomembnejšimi koncepti omega teorije Žalohar omenja sinhronizacijo, tektonske valove in seizmična stanja.
Za uspešno napovedovanje potresov oziroma za uspešne prognoze potresov je po Žaloharjevih besedah najprej treba dobro poznati geološko zgradbo ozemlja, prav tako je treba natančno analizirati aktivne prelome v problematični regiji. »Z nadaljnjo analizo lokalnih sinhronizacij in seizmičnih stanj je nato možno izračunati, v katerih časovnih intervalih bodo v regiji potresi bolj verjetni.« V teh časovnih intervalih bo problematična regija postala zelo občutljiva na prihod globalnih tektonskih valov. In če ti valovi takrat res pridejo, lahko sprožijo zmerne do močne potrese, je pojasnil Žalohar in dodal, da praksa v zadnjem letu kaže, da lahko zgolj na podlagi tektonskih valov učinkovito napovemo več kot 95 odstotkov potresov z magnitudo več kot 4,5 na dan ali dva natančno.
Ne glede na to, da bodo na ta način lahko dokaj zanesljivo napovedovali potrese, pa Žalohar poudarja, da te napovedi ne bodo dostopne širši javnosti, saj bi s tem tvegali nastanek panike med ljudmi. »Naše strogo znanstvene in profesionalne prognoze in napovedi bodo dostopne le seizmologom v državnih seizmoloških centrih ali drugih podobnih institucijah, torej kompetentnim in zaupanja vrednim strokovnjakom, ki bodo lahko postali partnerji računalniškega centra Quantectum. Ti partnerji bodo lahko naročili licenco za uporabo računalniškega programa T-Tecto Lite s pregledovalnikom rezultatov.« To jim bo med drugim omogočilo pripravo lokalnih kart verjetnostnih napovedi, na osnovi katerih se bodo seizmologi lahko odločali o možnih scenarijih in ukrepih ter o tem, kako morebiti prognoze in napovedi posredovati javnosti.