Spodbude za samooskrbo z električno energijo

Na Gorenjskem je dvanajst odstotkov v Sloveniji delujočih naprav za samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov energije. Po nedavni spremembi uredbe, s katero vlada samooskrbo omogoča tudi v večstanovanjskih oziroma poslovnih objektih, se število samooskrbnih elektrarn utegne povečati.

Kranj – Nedavno je vlada prenovila uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (OVE). Prejšnja uredba je namreč omogočala vključitev v samooskrbo samo individualnim končnim odjemalcem, kar je pomenilo, da so bili v samooskrbo vključeni le končni odjemalci v individualnih hišah in poslovnih objektih. Nova uredba tako vključitev v samooskrbo omogoča tudi gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem v večstanovanjskih poslopjih oz. poslovnih objektih, kar znatno razširja krog interesentov za vključitev v samooskrbo iz obnovljivih virov energije.

Na ministrstvu za infrastrukturo se nadejajo, da bo imela uredba pozitivne učinke tudi za gospodarstvo, saj bo pospešila razvoj panoge, večanje samooskrbe pa bo razbremenjevalo tudi omrežje. Hkrati pa razširitev predstavlja tudi korak k doseganju zavezujočih ciljev s področja obnovljivih virov energije, h katerim je zavezana Slovenija. Do leta 2020 moramo namreč doseči 25-odstotni deleč obnovljivih virov energije v bruto končni rabi energije. »V letu 2016 je bil delež OVE v bruto končni rabi energije v Sloveniji 21,3-odstoten. Ocenjeni delež OVE v bruto končni rabi energije je v letu 2017 znašal 21,8 odstotka in je bil za 0,5 odstotne točke večji kot v letu 2016. Do cilja v letu 2020 bo treba delež OVE tako povečati še za 3,2 odstotne točke. Glede na opredeljeni delež električne energije iz OVE v skupni bruto končni rabi električne energije pa bo treba delež električne energije iz OVE do leta 2020 povečati za 7,2 odstotne točke. Za ciljnim deležem torej precej zaostajamo in ga bo težko doseči,« pojasnjujejo na Agenciji za energijo.

Na Gorenjskem 258 naprav za samooskrbo

Po podatkih agencije je ob koncu lanskega leta v Sloveniji delovalo 2190 naprav za samooskrbo iz obnovljivih virov energije. Prevladovale so naprave, ki za proizvodnjo električne energije uporabljajo sončni vir, teh je bilo 2179. Naprav, ki uporabljajo vodni vir, je bilo deset, samo ena pa je izkoriščala energijo vetra. Na področju elektrodistribucijskega podjetja Elektro Gorenjska je bilo na Gorenjskem 258 naprav za samooskrbo, kar predstavlja 12-odstotni delež vseh delujočih samooskrbnih naprav v Sloveniji. Vse naprave na Gorenjskem uporabljajo sončni vir.

Lani za dobrih 135 milijonov evrov podpor

Proizvodnja in izplačila podporne sheme se zmanjšujejo od leta 2015. Leta 2017 je bilo proizvajalcem električne energije iz obnovljivih virov soproizvodnje toplote in elektrike z visokim izkoristkom na fosilno gorivo (SPTE) razdeljenih 143,5 milijona evrov državne pomoči, lani pa je znesek znašal 135,12 milijona evro; 46 odstotkov vseh izplačil pa so prejele sončne elektrarne. Kot pojasnjujejo na agenciji, je potreba po državni pomoči za energijo, proizvedeno iz OVE, sicer vsako leto manjša, k čemur prispeva padec cen posameznih komponent teh naprav na trgu, pomemben vpliv na obseg podpore pa ima tudi konkurenčen postopek izbire projektov. Ker je referenčna tržna cena električne energije višja, podpora pa opredeljena kot razlika med t. i. ponujeno ceno za enoto proizvedene električne energije in referenčno tržno ceno električne energije, je potreba po državni pomoči na enoto proizveden energije za nove projekte načeloma manjša kot v prejšnjih pozivih.

Do 26. aprila imajo sicer prijavitelji možnost oddati vlogo tudi na razpis, prek katerega bo država do leta 2022 razdelila deset milijonov evrov kohezijskih sredstev za nakup in gradnjo sončnih elektrarn. Z razpisom, ki bo odprt do 25. septembra prihodnje leto, bodo upravičencem pokrili petino investicije, vendar ne več kot dvesto evrov za kilovat nazivne moči elektrarne.

Iz obnovljivih virov tretjina energije

Delež električne energije, ki jo v Sloveniji proizvedemo v hidroelektrarnah in elektrarnah na druge obnovljive vire, se letno spreminja glede na hidrološke in druge razmere kot tudi glede na obseg vlaganj v izgradnjo elektrarn. Lani smo tako iz obnovljivih virov proizvedli 34,5 odstotka vse proizvedene električne energije, od tega so hidroelektrarne proizvedle 31,9 odstotka vse energije, 1,5 odstotka sončne elektrarne, 1,08 odstotka elektrarne na biomaso, vetrne elektrarne pa le 0,04 odstotka. Največji delež, 36,5 odstotka, proizvede Jedrska elektrarna Krško, elektrarne na fosilna goriva pa k skupni proizvodnji prispevajo približno 29 odstotkov. Slabo polovico, 47,5 odstotka, energije pa v Sloveniji uvozimo.