Dva Krajnčana, en big band

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Razvedrilo / četrtek, 4. april 2019 / 21:43

V soboto, 6. aprila, ob 20. uri bo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani koncert Big banda RTV Slovenija in Kristijana Krajnčana v okviru projekta DrummingCellist.

Za sobotni konce­rt sta oče in sin združila moči? Sta sodelovala že pri nastajanju glasbe ali ste se Lojze z aktualno Kristijanovo glasbo spoznali šele kot dirigent pred orkestrom?

Lojze: »Redno z zanimanjem spremljam vse, kar Kristijan novega pripravlja, prav tako sem spremljal nastajanje njegove nove zgoščenke Abraxas. Vsake toliko časa je domov prinesel sveže posnetke in sva jih skupaj poslušala. Debatirala sva predvsem okrog zvočne slike posnetkov. Kar se glasbe tiče, jo Kristijan seveda ustvarja sam, ne vem, mogoče pa je kdaj upošteval tudi kakšen moj namig. (smeh) Res pa je, da sva iz različnih generacij, v glasbi pa se danes v času ene generacije zgodi ogromno stvari. To seveda ne pomeni, da ne moreva sodelovati, prav nasprotno. Izredno zanimivo in produktivno se mi zdi sodelovanje glasbenikov različnih generacij. Pri konkretno sobotnem koncertu sem si pri pisanju priredb na Kristijanovo glasbo vzel več kreativne svobode, saj zahteva zasedba big banda drugačen pristop. Kristijan je sprejel moje ideje zelo pozitivno, kakšne stvari sva dorekla skupaj in mislim, da se obiskovalcem v soboto obeta izjemen koncertni dogodek.«

Kako vidite Kristijanovo komponiranje, njegovo glasbo in smer, ki jo je ubral, še zlasti prepletanje bobna in violončela?

Lojze: »DrummingCellist ali projekt igranja enega glasbenika na dva inštrumenta se mi zdi zelo zanimiva, hkrati pa tudi zahtevna disciplina, saj mora glasbenik na odru muzicirati sam s seboj, kar ni ravno pogosto v glasbi. Prej bi rekel izjema, saj so glasbeniki običajno ob skupnem muziciranju na odru drug drugemu v podporo in inspiracijo. Kristijanovo solo muziciranje na dva inštrumenta zahteva tudi obvladanje tehničnih pripomočkov, kot so looper, razni efekti ... Skratka to je nekaj povsem novega v glasbi in zaradi tega zahteva tudi veliko kreativnega pristopa, eksperimentiranja, tudi veliko vaje in poznavanje tehnične plati. Kar se same glasbe tiče, bi jo imenoval sodobna improvizirana glasba, saj ima močno vlogo improvizacija, stilno se pa ta glasba ne navezuje več na posamezno obdobje, ampak svobodno izbira in kreira nove stile.«

Kristijan, predvidevam, da je to, da orkestru dirigira nekdo, ki vas in vašo glasbo pozna najbrž bolje kot kdorkoli drug, predvsem prednost. Ali je hkrati tudi breme?

Kristijan: »Seveda je bonus. Sodelovanje z očetom (ali mamo ali bratom) nikoli ni bilo obremenjujoče. Nikoli nisem čutil kompleksa kot sin uspešnih glasbenikov, verjetno tudi zato, ker sem že od nekdaj imel svojo vizijo, kaj hočem početi in po kakšno znanje sem odšel v tujino. Če pa so kdaj kakšna nestrinjanja, je zame edini način reševanja problema komunikacija, ki pa se mi zdi v današnjem svetu še vedno naša najšibkejša točka.«

Kaj bomo poslušali na sobotnem koncertu, kako ste zastavili program. Predvidevam, da bo v ospredju glasba z vašega drugega albuma Abraxas?

Kristijan: »Pet kompozicij bo z nove plošče, dve pa sta starejši, ki sem ju vedno hotel izvajati z Big Bandom, pa je zdaj končno prišla priložnost. Koncert je zastavljen zelo raznoliko, pomembno se nama je zdelo, da je dramaturško raznolik; da je tako prostor za intimne solo trenutke kot tudi za bombastične groovy momente s celotnim bandom (in gosti). Kompozicije so nastajale več let in bile večinoma inspirirane iz različnih mitologij, tako da imajo v sebi tudi ''filmsko'' oziroma pripovedno noto. Ne nazadnje pa je tudi kombinacija violončelo-big band nekaj izjemno redkega, ne samo pri nas, ampak tudi v svetovnem merilu.«

Kako je sicer s tovrstno avto­rsko glasbo pri nas? Trg in občinstvo sta v primerjavi z bolj džezovskimi državami, ko sta na primer Nizozemska ali ZDA, pri nas precej omejena ...

Kristijan: »Pri nas avtorska glasba večinoma nastaja iz entuziazma, v kulturi ni dovolj sredstev, da bi lahko v celoti podprla veliko umetniških del. Trg je seveda manjši, je pa danes manjši tudi svet, tako da je taka glasba zanimiva tudi za tujino, kjer velikokrat nastopam. Rad se tudi povezujem z artisti z različnih področij umetnosti, tako da se tudi na ta način odpirajo nove možnosti.«

Oba sodelujeta v različnih projektih s številnimi glasbeniki, kako pogosto se vajine glasbene poti križajo?

Lojze: »Zadnje čase s Kristijanom sodelujeva vedno pogosteje, za poletje načrtujeva tudi nekaj koncertov z novoustanovljenim ansamblom The Pocket Ensemble. Če bo vse po sreči, bomo igrali tudi v Kranju in Tržiču.«