Krožek o tem, kako so živeli

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Kranj / ponedeljek, 25. marec 2019 / 12:47

Tema letošnjega študijskega krožka, ki poteka pri Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Kranj, je bila Kako smo živeli. Udeleženci bodo s svojimi zgodbami obogatili vsebino knjige Milene Miklavčič.

Kranj – Študijski krožek pri Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Kranj, ki sicer združuje ljudi z okvarami vida z vse Gorenjske, ima že dolgoletno tradicijo. Letos se ga je udeleževalo od deset do dvanajst članic in članov, je povedal mentor Luka Pavlin in takole opredelil vsebino letošnjih srečanj: »Študijski krožek smo že tradicionalno začeli z drugim ponedeljkom v oktobru, marca so se srečanja iztekla. Udeleženci krožka so na enem od zadnjih srečanj preteklega krožka izrazili željo, da bi radi obujali spomine na pretekla leta. Tako smo na prvo srečanje povabili pisateljico in publicistko Mileno Miklavčič, ki nam je predstavila vsebino svoje monografije Ogenj, rit in kače niso za igrače 2: Babice, hčere in vnukinje. Gostja nam je zaupala, da že pripravlja svojo tretjo knjigo intimnih zgodb Slovencev. Z udeleženci krožka smo zato sklenili, da ji priskočimo na pomoč in skušamo najti čim več zgodb, ki bi jih avtorica lahko objavila v svoji novi knjigi.«

»Naslednja srečanja smo oblikovali glede na smernice, ki nam jih je posredovala gostja zadnjega srečanja. Pogovarjali smo se o izražanju svojih čustev, otroštvu, alkoholizmu, vaških čenčah, o življenju pastirjev,« nadaljuje Pavlin. Na eno zadnjih srečanj so povabili tudi pisateljico, pesnico in učiteljico Berto Golob, ki je predstavila vsebino svojih knjig Zrna dedove modrosti in Skrinja iz babičine bale. Zadnje srečanje so namenili predstavitvi zbranih zgodb, ki jih bodo nato posredovali Mileni Miklavčič.

»Med potekom krožka smo ugotovili, da svojega cilja ne bomo tako zlahka dosegli. Teme, ki smo jih obravnavali na srečanjih, so intimne narave, zaradi česar so udeleženci o njih neradi spregovorili. Kljub temu se na krožku trudimo, da knjigo avtorice čim bolj obogatimo. Delo avtorice cenimo, saj menimo, da njene publikacije vsebujejo gradivo, ki bo čez nekaj let predstavljalo pomemben vir družbene zgodovine, o kateri uradni viri le redkokdaj spregovorijo. Del družbe smo tudi slepi in slabovidni, zato se nam zdi prav, da z avtorico sodelujemo, saj bodo le tako zanamci lahko spoznali, kako smo nekoč živeli slepi in slabovidni,« razmišlja Luka Pavlin, ki je hkrati vesel, da jim idej za naslednje krožke na srečo še ni zmanjkalo. Že letošnjo jesen začenjajo z novim, ki ga bodo posvetili raziskovanju literarnega humorja.